Bašar al Asad je pripadnik manjšinske skupine Alavitov in se je predstavljal kot zaščitnik manjšin v Siriji ter branik pred ekstremizmom in kaosom. Alaviti v večinsko sunitski Siriji predstavljajo približno 10 odstotkov prebivalstva.
Kljub skoraj plahemu videzu je Bašar al Asad od leta 2011, ko je tudi Sirijo zajela t. i. Arabska pomlad in je izbruhnil upor, ki je vodil v državljansko vojno, do pred nekaj dnevi kazal trdno odločenost ostati na oblasti, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Njegov oče Hafez al Asad je Sirijo vodil 30 let in je v državi vzpostavil režim, v katerem je lahko posameznik že za najmanjše nestrinjanje z oblastjo pristal v zaporu.
Kot mlajši sin 11. septembra 1965 rojeni Bašar, po izobrazbi oftalmolog, ni bil predviden za njegovega naslednika. Očeta naj bi nasledil njegov starejši brat Basel al Asad, ki pa je leta 1994 umrl v prometni nesreči.
Asad je moral takrat prekiniti izobraževanje v Londonu, kjer je tudi spoznal soprogo Asmo al Asad, sunitko sirsko-britanskega rodu, s katero imata tri otroke.
Asmo je revija Vogue poimenovala Puščavska vrtnica, sicer pa so jo po začetku upora v Siriji pogosto primerjali s francosko kraljico Marijo Antoneto.
Bašar al Asad je na oblast leta 2000 uradno prišel po referendumu, na katerem je zanj glasovalo 97,29 odstotka volivcev.
Tedaj so mnogi Sirci upali, da je s prihodom Asada, ki je dajal videz reformatorja, konec zatiranja ter vsesplošnega nadzora države nad ljudmi.
Sprva je dejansko odpravil nekatere omejitve, ki jih je uvedel njegov oče. Večkrat se je tudi pojavil v javnosti, med drugim je sam vozil avto in z ženo večerjal v restavracijah v Damasku.
A so kmalu sledile sledile aretacije pripadnikov reformističnega gibanja in konec t. i. damaščanske pomladi, med katero so protestniki zahtevali pomilostitev političnih zapornikov in odpravo izrednih razmer, ki so bile v veljavi že od leta 1963.
Leta 2005, po umoru libanonskega premierja Rafika Haririja, v katerega naj bi bil vpleten Damask, so sirske sile po 29 letih zapustile Libanon.
Marca 2011 je Arabska pomlad zajela tudi Sirijo, začeli so se mirni protesti s pozivi k spremembam, a jih je Asad, ki je bil tudi na čelu vojske, krvavo zatrl in hitro je izbruhnila krvava državljanska vojna, v kateri je sodelovalo tudi več džihadističnih skupin, med njimi Islamska država.
Ob močni podpori zaveznikov – Rusije, Irana in libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah – se je Asad obdržal na oblasti, vojska, na čelu katere je bil in je bila ves čas na njegovi strani, je uspela znova osvojiti dve tretjini ozemlja države.
V vojni je umrlo več kot pol milijona ljudi, polovica prebivalstva je zapustila domove, milijoni so pobegnili v Evropo.
Maja 2021 je bil Asad izvoljen za četrti predsedniški mandat, dobil je 95 odstotkov glasov.
Francosko pravosodje je 15. novembra 2023 zanj izdalo mednarodni priporni nalog. Obtožili so ga zločinov proti človečnosti zaradi napadov s kemičnim orožjem leta 2013 v Siriji. Dan pozneje je Mednarodno kazensko sodišče Siriji naložilo končanje mučenja ter krutega ravnanja z ljudmi.
Danes, le enajst dni po začetku silovite ofenzive upornikov, pa je Bašar al Asad zbežal iz države. Kam se je zatekel, za zdaj ni znano, nekateri viri kot možnost omenjajo Rusijo ali Iran.
KOMENTARJI (147)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.