V laboratoriju 'frankensteinski covid' z 80-odstotno smrtnostjo. Meje za znanost?

Za kaj torej gre? Nekaj medijev je te dni raziskovalcem bostonske univerze (BU) očitalo, da so ustvarili "frankensteinski covid-19" – različico SARS-CoV-2, ki združuje omikron, ki se hitro širi, a je razmeroma blag, s smrtonosnejšim sevom iz začetka pandemije. Njihov končni izdelek je ubil 80 odstotkov miši, ki so jih okužili s tem virusom. 

"Popolnoma neodgovorno" in "to je norost", so bile kritike, ki so letele na raziskovalce. Ljudi pa je zaskrbelo, da bi lahko hibridni virus pobegnil iz laboratorija in povzročil smrtonosni izbruh. Richard Ebright, molekularni biolog z Univerze Rutgers je ocenil, da je delo, ki naj bi ga delno financiral ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), izvedli pa so ga v laboratoriju za nastajajoče nalezljive bolezni, primer kontroverznega "pridobivanja funkcije", zaradi katerih so tvegani patogeni še nevarnejši.

Olje na ogenj je nato po poročanju Science.org prilil še uradnik Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni NIH (NIAID), ko je povedal, da oddelek ni vedel za posebne poskuse. Uradniki menijo, da bi verjetno morali opraviti poseben pregled za takšne študije, ki jih financira NIH in ki ustvarjajo okrepljene potencialne pandemične patogene. A uradniki univerze so nato dejali, da sredstva NIH niso bila uporabljena neposredno za študijo, ampak za "orodja in platforme",  z NIAID pa se o primeru "še pogovarjajo". 

Prav tako se je univerza lotila demantiranja medijskih poročanj – zatrjujejo, da v resnici niso počeli tega, kar se jim očita. Poudarjajo, da je bil hibridni virus manj smrtonosen kot zgodnja različica, ki so jo v študiji spremenili. Njihovi podporniki pa so tudi opozorili, da so že drugi raziskovalci objavili rezultate podobnih poskusov, pa niso bili deležni podobnih pomislekov. 

Kaj so torej počeli v domnevno sporni študiji? Vzeli so gen za omikronov površinski protein ali koničasti protein, ki ga SARS-CoV-2 uporablja za vstop v celice, in ga dodali v genom "hrbteničnega" virusa – različice SARS-CoV-2 iz zvezne države Washington, ki je bila identificirana kmalu po tem, ko se je pandemija prvič pojavila v Vuhanu na Kitajskem v začetku leta 2020. Cilj je bil raziskati, ali omikronova koničasta beljakovina pojasnjuje, zakaj je manj patogena, kar pomeni, da povzroča manj hude bolezni. Odgovor bi lahko vodil do izboljšanih diagnostičnih testov za covid-19 in boljših načinov za obvladovanje bolezni, pravijo avtorji študije.

Hibridni virus je ubil osem od 10 okuženih miši, medtem ko so miši, okužene z omikronom, zbolele, a niso poginile. To nakazuje, da morajo mutacije, zaradi katerih je omikron manj patogen, vključevati spremembe v beljakovinah, ki niso koničaste beljakovine, pravijo avtorji.

Kaj pa menijo kritiki? Dvomijo o znanstveni vrednosti študije in trdijo, da njena možna tveganja in koristi niso bili ustrezno pregledani, preden je bila izvedena.

V skladu s sedanjo politiko vlade ZDA naj bi bil vsak predlog za izvedbo eksperimenta, ki ga financira zvezna država in za katerega se "razumno pričakuje", da bo že zelo virulenten in prenosljiv virus postal še bolj nevaren, posebej pregledan. Univerza na drugi strani torej pravi, da poskus ni izpolnil tega merila. A nekateri raziskovalci menijo, da ga je. Science poroča, da ti kritiki menijo, da je bil novi hibrid – čeprav manj smrtonosen za miši kot prvotna washingtonska različica – verjetno bolj prenosljiv.

Nekateri znanstveniki prav tako dvomijo o pomembnosti študije za varovanje zdravja ljudi. Poudarjajo, da se ugotovitve, pridobljene pri miših, pogosto ne prenesejo na ljudi. "Glede na takšne omejitve se mi argument za opravljanje tega dela na splošno ne zdi preveč prepričljiv," je tvitnil virolog Francois Balloux z univerze University College London.

Nekateri raziskovalci tudi menijo, da bi morala imeti javnost večjo vlogo pri takem delu. Raziskovalka genske terapije Alina Chan je študijo označila za "zase nekoliko zaskrbljujočo". Skrbi jo, da bi rezultati takšnih poskusov "pobegnili" iz laboratorija. Z lokalnimi prebivalci "se niso posvetovali," je tvitnila. Na drugi strani univerza pravi, da je poskuse odobril odbor za biološko varnost, ki vključuje predstavnike skupnosti in bostonski odbor za javno zdravje.

Kritiki tudi menijo, da ni pošteno, da raziskovalci zdaj trdijo, da niso skušali okrepiti virusa – ker je ta v poskusu dejansko oslabel. To je mogoče trditi zdaj, po poskusu, pravijo, a kdo pravi, da ne bi moglo priti do nasprotnega? Raziskovalcem očitajo, da niso mogli vnaprej vedeti, ali se bo virus s posegom okrepil ali bo oslabel. Pristop "poglejmo, kaj se bo zgodilo" po njihovem mnenju na tako kritičnih področjih ni primeren. 

Pa zagovorniki poskusa? Ti izpostavljajo, da je študija "veliko manj zaskrbljujoča", kot nekateri namigujejo. Virolog Stuart Neil z univerze King's College London je poudaril, da je bil hibridni virus manj smrtonosen kot prvotni sev zvezne države Washington. Preizkušen je bil tudi na miših, ki so "izjemno občutljive" na SARS-CoV-2, ker so bile zasnovane tako, da so njihove pljučne celice polne receptorjev, ki jih SARS-CoV-2 uporablja za vdor v človeške celice, je opozoril Neil. Znanstveniki so mišim v nosove potisnili ogromno količino virusa, veliko več, kot bi ga človek običajno srečal. Posledično je bila stopnja umrljivosti miši 80-odstotna.

Neil je tudi opozoril, da so bili poskusi izvedeni v laboratoriju stopnje biološke varnosti 3 (BSL-3), kar je le malo manj od varnostnih ukrepov, ki jih opazimo v najbolj varovanih laboratorijih BSL-4, ki so rezervirani za izjemno smrtonosne patogene, kot je virus ebole.

Florian Krammer, virolog na Medicinski fakulteti Icahn, meni, da je poskus manj zaskrbljujoč, ker so se podobne hibridne različice že pojavile naravno in so pozneje zbledele v ozadju. Eden od takšnih naravno nastajajočih virusov je na primer vseboval proteinsko konico omikrona na hrbtenici seva delta. "Mati narava je to naredila že pred časom pri ljudeh, pa ni bilo nikomur mar," je tvitnil.

Na količino različnih mnenj pa je jasno nekaj – še dolgo ne bo konsenza o tem, ali bi moral biti ta eksperiment in njemu podobni deležen večjega nadzora. 

Emily Erbelding, direktorica oddelka NIAID, vztraja, da poskusi s hibridnimi virusi niso bili opisani v predlogu za nepovratna sredstva BU ali v poročilih o napredku. Če bi bili, bi najbrž izvedli pregled, čeprav je v preteklosti NIAID menil, da so podobne raziskave izvzete iz pregleda. Agencija je na primer izvzela študije, ki so izdelale hibride nekaterih netopirjevih koronavirusov, ki so daljni sorodniki SARS-CoV-2. V tem primeru je agencija opozorila, da raziskovalci niso pričakovali, da bodo hibridni virusi bolj prenosljivi ali patogeni kot začetni virusi.

Tudi nedavno objavljena študija, ki jo je izvedla ameriška agencija za hrano in zdravila, je ustvarila hibrid omikrona in zgodnje različice SARS-CoV-2 in dobila v bistvu enak rezultat: večina okuženih miši je umrla. In v začetku tega leta je zasebno financirana ekipa iz Teksasa poročala, da je ustvarila podobne himere za testiranje cepiv.

Medtem ko se nekateri sprašujejo, ali takšna pojasnila opravičujejo to študijo ali pomenijo le slab nadzor v preteklosti, pa se v znanstvenih krogih pojavljajo ocene, da so na BU sami poskrbeli za škandal, ker so raziskovalci v izvlečku prednatisa poudarili 80-odstotno stopnjo smrtnosti miši, namesto da bi preprosto zapisali, da je hibridni virus še vedno smrtonosen tudi z zamenjano beljakovino. To ni bil "najpametnejši opis", je tvitnila virologinja Marion Koopmans, ki ekipi BU očita "komunikacijsko" napako. 

Kritična javnost pa meni nekoliko drugače – dobro je, da je opis sprožil "eksplozivne naslove", saj se tako spet govori o dogajanjih v laboratorijih. Številni namreč še vedno dvomijo o uradni kitajski verziji izbruha covida-19 v Vuhanu, kjer prav tako stoji velik laboratorij, kar ob nekooperativnosti kitajskih oblasti in zamajanem ugledu Svetovne zdravstvene organizacije niti ni presenetljivo. Nove pandemije pa si ne želi nihče. 

V ZDA menijo, da bo razburjenje zaradi raziskave dalo dodaten zagon tekočemu pregledu zvezne nadzorne politike za tvegane raziskave. Septembra je delovna skupina izdala osnutek poročila, ki priporoča razširitev politike pregleda, da bi zajela nekatere vrste raziskav in nekatere patogene, ki so zdaj izvzeti. Strokovnjaki se strinjajo, da morajo biti merila za pregled jasnejša. Obstajajo pa tudi kritiki, ki menijo, da bi morali nekatere raziskave enostavno prepovedati in znanosti postaviti meje. Nova pravila naj bi sicer ameriška vlada objavila že prihodnje leto.