Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Med cilji Evropske unije je zapisano, da bi morale države do leta 2030 zagotoviti 90-odstotni delež ločenega zbiranja in recikliranja plastične embalaže.

Predstavniki industrije brezalkoholnih pijač zagovarjajo uvedbo kavcijskega sistema za ločeno zbiranje plastenk in pločevink z več vidikov: eno so obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti, drugo sledenje ambicijam nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži in tretje prednosti krožnega sistema ravnanja z materiali, ki so jih ne nazadnje njihovi.

Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, pravi, da jim ni v interesu, "da se materiali, v katerih so bili polnjeni živilski izdelki, uporabljajo v drugih panogah, ampak želimo, ker imamo izredno visoke zahteve, ta material sami porabiti".

To pomeni zmanjšanje proizvodnje nove plastike, saj tak material lahko naredi več krogov. Pomeni tudi, da ni onesnaženja materialov, kar se zgodi v rumenih zabojnikih. Kavcijskemu sistemu nasprotuje Zbornica komunalnih podjetij, ki zatrjuje, da bi cilje na področju reciklirane embalaže lahko dosegli z zdajšnjim sistemom zbiranja in ravnanja z odpadki.

Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja odgovarja, da "zdravorazumskega razloga, zakaj ne, ni, razen seveda dobiček".

Ministrstvo za okolje in prostor transparentnega pogleda na materialne in finančne tokove pri odpadni embalaži nima. Obveznost ločenega poročanja o deležu plastenk v tokovih odpadne embalaže je predpisalo šele lani. Kot pravi državni sekretar Uroš Vajgl, bodo prvi podatki zbrani v prvih tednih v maju. "Na osnovi tega se bomo lahko pogovarjali o tem, ali obstoječi sistem omogoča doseganje 90-odstotkov ali ne."

Združenje proizvajalcev pijač meni, da brez kavcijskega sistema država ne bo dosegala evropskih ciljev ločenega zbiranja embalaže pijač, zato od ministrstva za okolje že letos pričakuje objavo zakonodajne osnove.