Kot pojasnjujejo na Ustavnem sodišču, je pobudnica – družba Kik Textilien und non-food iz Maribora – prek odvetnika izpodbijala nekatere določbe Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) in Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Zatrjevala je, da sta v neskladju z Ustavo, Odlok pa tudi v neskladju z ZNB in Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence. Predlagala je, naj ju Ustavno sodišče razveljavi.
Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost izpodbijanih določb ZNB in ugotovilo, da so v neskladju z Ustavo. Gre za člene, ki prepovedujejo oz. omejujejo gibanje, zbiranje na javnih mestih in promet posameznih vrst blaga in izdelkov. S tem je torej že odločilo tako, kot je predlagala pobudnica. "Morebitna ugoditev pobudi torej ne bi privedla do izboljšanja njenega pravnega položaja. To pa pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za presojo ustavnosti izpodbijanih določb ZNB. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo," so pojasnili.
Odlok, ki ga pobudnica izpodbija, pa je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Sodišče jo je zato pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri vloženi pobudi, ter v tem primeru tudi pojasni, iz česa naj bi izhajalo, da posledice protiustavnosti niso bile odpravljene. Pobudnica je odgovorila, da ji je zaradi odloka močno upadel dohodek, da pa bi dejansko škodo moral izračunati izvedenec poslovnofinančne stroke. Navedla je še, da bi lahko povračilo škode eventualno zahtevala z odškodninsko tožbo. "Pobudnica torej svoj pravni interes utemeljuje z napovedjo odškodninskih zahtevkov zoper državo in z upadom prihodkov. S tem ni izkazala pravovarstvene potrebe za presojo neveljavnih predpisov," menijo sodniki.
Ker omenjeni odlok ne velja več, ga ni mogoče razveljaviti, Ustavno sodišče lahko le ugotovi, da predpis ni bil v skladu z Ustavo in zakonom, pri čemer lahko odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve. Ugotovitev z učinkom razveljavitve na pravni položaj pobudnice ne more vplivati. Ta bi se izboljšal le, če njen postopek še ne bi bil pravnomočno končan oz. če bi imela pobudnica vloženo ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki bi temeljil na podzakonski določbi, za katero bi Ustavno sodišče ugotovilo, da ni bila v skladu z Ustavo in zakonom, ter odločilo, da ima ugotovitev učinek razveljavitve.
Pobudnica ne zatrjuje, da je že vložila tožbo, temveč njeno morebitno vložitev le napoveduje. V primeru ugotovitve neskladnosti z Ustavo in zakonom z učinkom odprave bi morala izkazati morebitni nastanek škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, kar je pogoj za presojo predpisov, ki ne veljajo več. Teh pa pobudnica z navedbami v pobudi ne izkaže. Ustavno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da zgolj z napovedjo morebitnega odškodninskega zahtevka pobudnik ne more izkazati pravovarstvene potrebe iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Pravovarstvene potrebe pobudnica ne izkaže niti s posplošenim enačenjem upada prihodkov z domnevno nastalo škodo. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.
Sodniki so sklep sprejeli soglasno.
KOMENTARJI (186)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.