V četrtek je bilo ob 1686 odvzetih brisih s PCR-testom potrjenih 116 novih okužb, kar pomeni 6,9 odstotka testiranih. Delež pozitivnih testov se je v primerjavi z dnevom prej zvišal za 0,2 odstotne točke. V bolnišnicah se zdravi 30 covidnih bolnikov, od tega jih devet potrebuje intenzivno terapijo. Umrla ni nobena oseba s covidom-19.
Trenutno je v državi po ocenah Sledilnika za covid-19 aktivnih 970 primerov okužb, sedemdnevno povprečje pa znaša 70,6. Število aktivnih primerov okužb se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 54, sedemdnevno povprečje števila potrjenih primerov okužb pa se je povečalo za 2,6. Medtem se je 14-dnevno povprečje števila okužb na 100.000 prebivalcev zvišalo na 46, kar je pet več kot dan prej.
98 odstotkov hospitaliziranih je necepljenih
Epidemiolog Mario Fafangel je na Twitterju povedal, da je po preliminarnih podatkih od marca 2021 naprej med hospitaliziranimi le en do dva odstotka cepljenih. To pomeni, da je med 98 in 99 odstotkov vseh v bolnišnicah necepljenih, kar potrjuje trditve, da je potek bolezni pri cepljenih osebah lažji.
Delta različica je sicer že prevladala nad vsemi ostalimi v Sloveniji, vse bolj pa se širi tudi delta plus, ki se prenaša že z bežnim stikom. Doslej smo odkrili sedem takšnih primerov.
Ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je ugotovil, da delta različica novega koronavirusa povzroča hujši potek bolezni, širi pa se tako enostavno kot ošpice. Vsaka z delto okužena oseba naj bi tako v povprečju okužila osem ali devet ljudi. Novi dokument CDC ob tem opisuje še neobjavljene podatke, ki kažejo, da bi lahko cepljeni ljudje različico delta širili enako hitro kot necepljeni.
Do konca cepljenja nujni ukrepi za zajezitev virusa
Skupina znanstvenikov z Avstrijskega inštituta za znanost in tehnologijo (IST) ocenjuje, da bo treba ukrepe za zajezitev novega koronavirusa ohraniti do konca kampanja cepljenja proti covidu-19. Ob 60-odstotni precepljenosti se namreč poveča možnost za pojav koronavirusne različice, ki je odporna na cepivo, ugotavljajo znanstveniki.
Kot so predvidevali, se ob hitri kampanji cepljenja zmanjša tveganje za pojav na cepivo odporne različice. Vendar pa je njihov model pokazal tudi, da je tveganje največje, ko je cepljen velik delež prebivalstva, a ne zadosten za čredno odpornost. Mejnik, po katerem se verjetnost za pojav takšnih različic poveča, je pri 60-odstotni precepljenosti, je pokazala študija, objavljena v znanstveni reviji Nature Scientific Reports. »To pomeni, da se na cepivo odporna različica med populacijo širi hitreje od prvotne, ko je cepljena večina ljudi,« je povedal soavtor študije z IST Simon Rella.
Ob tem so poudarili, da je njihova raziskava pokazala, da je treba ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, kot sta nošenje zaščitnih mask in ustrezna medsebojna razdalja, ohraniti, dokler niso vsi cepljeni. »Če se ukrepe ohrani skoraj do konca kampanje cepljenja, obstaja možnost, da na cepivo odporne različice povsem izginejo,« je poudaril Rella. Po besedah drugega soavtorja študije Fjodorja Kondrašova upajo, da se med pandemijo ne bo razvila na cepivo odporna različica, vendar pa pozivajo k previdnosti.
Avtorji študije so opozorili še, da bodo morda brez koordinacije cepljenja na globalni ravni v določenih delih sveta na cepivo odporne različice prisotne, v drugih pa ne. »Za zmanjšanje možnosti globalnega širjenja odporne različice so zato ključni globalni napori za cepljenje,« so sporočili.
Evropska unija se sicer trenutno giblje ravno okoli tega mejnika 60-odstotne precepljenosti. Z vsemi potrebnimi odmerki je namreč po podatkih evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v EU cepljenih 57,5 odstotka prebivalcev, z enim pa 70,4 odstotka. V Sloveniji ta dva deleža znašata 38 in 43 odstotkov.
V Slovenijo odslej tudi s testi na koronavirus iz BiH
V Slovenijo je od danes mogoče vstopiti tudi s PCR in hitrimi antigenskimi testi na koronavirus, ki so bili opravljeni v Bosni in Hercegovini. Vlada je to možnost sprejela v sredo, po četrtkovi objavi v uradnem listu pa je odločitev začela veljati z današnjim dnem. Odločitev bo veljala najmanj do 8. avgusta.
Ob tem je vlada dodala pogoje za priznavanje testa PCR ali hitrega antigenskega testa iz vseh ostalih tretjih držav, ki niso izrecno navedene v odloku. Tak test je tako ustrezen, če hkrati vsebuje vsaj enak nabor podatkov kot test PCR ali hitri test, izdan v državi članici EU ali schengenskega območja, podatke o vrsti testa, podatke o izdajatelju potrdila in datum izdaje potrdila, če je opremljen s kodo QR v skladu s standardi in tehnološkimi sistemi, ki so interoperabilni s sistemom evropskega digitalnega covidnega potrdila (EU DCP) in če omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila na enak način kot EU DCP.
Vlada podaljšala veljavnost odlokov
Vlada je poleg tega do 8. avgusta podaljšala veljavnost odlokov, sprejetih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, in s tem ukrepov za zajezitev epidemije, ki so vsebovani v teh odlokih.
Tako so podaljšani odlok o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov, odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom, odlok o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode, odlok o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom, odlok o omejitvah in načinu izvajanja ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil, odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov, odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom ter odlok o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah.
