Po izjemno eksplozivnem in zahtevnem začetku 107. kolesarske dirke po Italiji, je bil tretji dan namenjen sprinterjem. Vsaj na papirju. Tadej Pogačar (UAE Emirates), ki je v nedeljo na prvem gorskem cilju Gira dokazal, da mu na dirki ni para, je poskušal presenetiti še veliko močnejše in hitrejše tekmece v karavani. Še enkrat več je dokazal, da ima izjemen nos za branje dirke ter da z njim na startu nobena etapa ni dolgočasna.

Za veliko popestritev, sicer dolgočasne 166 kilometrov dolge etape od Novare do Fossaa, je potreboval le dober kilometer vzpona slabe štiri kilometre pred ciljno črto. Sprinterske ekipe so ga ujele, ko so bile že v polnem sprintu 200 metrov do cilja. Hitri zaključek brez prave organizacije je nato dobil Tim Merlier (Soudal-Quick Step), ki je bil boljši od lanskega dobitnika ciklamne majice najboljšega sprinterja Jonathana Milana (Lidl-Trek) in Biniama Girmaya (Intermarché-Wanty).

Težko mu je slediti tudi na ravnini

25-letnik iz Klanca pri Komendi je užival svoj prvi dan v rožnati opravi. V ekipi so mu pripravili povsem stilsko opremo, saj je na sebi nosil popolnoma rožnati dres, čelado, očala, merilnik hitrosti, tudi kolo je imelo rožnate detajle. Čeprav je kolesarje prvič na letošnjem Giru nekaj časa motil tudi dež, ga to ni oviralo, da ne bi napadel še tretji dan zapored. Na vrhu kratkega nekategoriziranega vzpona v Fossanu si je priboril prednost nekaj metrov pred tekmeci, sledil mu je le Valižan Geraint Thomas (Ineos Grenadiers). »Želel sem si le izogniti padcem in težavam, zato sem bil na čelu glavnine. Ko sem videl, da je Pogačar znova napadel, sem moral iti za njim,« je nenavadno situacijo opisal izkušeni Valižan. »Pomislil sem tudi, da bova šla do konca. Poskusil sem mu dati tudi menjavo, a sem bil uničen. Njegovemu kolesu je tudi na ravnini izjemno težko slediti,« je novo peklensko izkušnjo, ki mu jo je pripravil veliki tekmec, opisal drugi v skupnem seštevku Gira.

Popularni G vedno izbira spoštljive besede za tekmeca, ki je danes dvajsetič v karieri nosil majico vodilnega na tritedenski dirki in prvič rožnato. Pred začetkom etape je še enkrat povzel dogajanje na prvih dveh etapah. »Ne smemo se predati in boriti za drugo mesto. Je izjemno močan, a v kolesarstvu se veliko dogaja. Tudi v nedeljo je imel težave s predrto zračnico in padcem. Seveda mu tega ne želim, lahko pa ima slab dan.« Z njegovimi besedami se ni povsem strinjal Ben O'Connor (Decathlon-AG2R): »V nedeljo sem bil drugi najmočnejši na etapi in najbolj neumen med vsemi. Plačal sem ceno, ker sem mu poskušal slediti. Na dirko sem prišel odlično pripravljen in nočem se boriti za drugo mesto, a na Oropo sem na svoji koži spoznal, da je Pogačarju nemogoče slediti in nato sem padel v krizo,« je svoje trpljenje ob prvih napadih Pogačarja na dirki predstavil Avstralec.

Najtežja zmaga v karieri

Po prečkanju ciljne črte so tudi najboljši sprinterji le zmajevali z glavami. »Po tem napadu Pogačarja je bilo zelo kaotično. Zelo sem trpel na vzponu in nato v sprintu,« je sicer z nasmehom govoril Jonathan Milan. »To je moja najtežja zmaga v sprintu v karieri. Zaradi nenavadnih razmer sprint ni bil organiziran. Ves čas sem bil na vetru in presenečen sem, da mi je uspelo,« pa je razplet opisal Tim Merlier, ki je zmagal 42. v karieri in drugič v na Giru.

»Bilo je dobro, da sem ponovno lahko malce pretegnil noge. Nikoli sicer nisem pomislil, da bi danes lahko zmagal. Vseeno je bil to dober poskus in tudi varen, saj je biti sam spredaj veliko bolje, kot v kaotični skupini, ki se bori za pozicije v sprintu,« je z velikim nasmehom na obrazu svoj poskus napada opisal Tadej Pogačar, ki je že pred tem na ciljnem sprintu pobral bonifikacijske sekunde in povečal prednost pred tekmeci.

Jan Tratnik je enako kot Tadej Pogačar etapo zaključil s časom zmagovalca. Luka Mezgec je zaostal 27 sekund, Domen Novak pa dve minuti. Jutri je na sporedu še ena ravninska etapa, kjer pa ima Pogi znova manjšo priložnost, da zagreni delo sprinterjev. Tudi tokrat je znotraj zadnjih petih kilometrov 190-kilometrske etape manjši vzpon.