Razstava z naslovom Vincent Van Gogh je v Italijo pripotovala iz muzeja Kröller-Müller iz Otterla na Nizozemskem, kjer bo gostovala leto in pol. Prek 600.000 obiskovalcev jo je že videlo v Rimu, nekaj mesecev je bila na ogled v Milanu, od danes pa jo lahko vidimo tudi v nam bližnjem Muzeju Revoltella – Galeriji moderne umetnosti v Trstu.
Slikarja Vincenta van Gogha (1853–1890) skupaj z Gauguinom in Cézannom uvrščajo med največje post-impresioniste, in velja za največjega nizozemskega slikarja po Rembrandtu. Imel pa je nestanoviten značaj in težko življenje, ki ga je končal s samomorom pri komaj 37 letih. Vse to je močno vplivalo na umetnikov slog.
Kronološko po slikarjevem delu
Potujoča razstava v Italiji si je zadala velik zalogaj, namreč dokumentirati slikarjevo celotno umetniško kariero. Kurirali sta jo Maria Teresa Benedetti in Francesca Villanti in jo kronološko razdelili na štiri dele. V prvem je zaobjeto slikarjevo začetno petletno ustvarjanje, v katerem je pokrajine slikal v temačnem vzdušju, upodabljal je kmete in kmečke ženske na poljih, drvarje. Drugi del so slike, ki so nastale med slikarjevim bivanjem v Parizu, kjer se je družil z umetniki, kot so Bernard, Toulouse-Lautrec, Anquetin, tretji del pa se osredotoča na obdobje, ki ga je preživel v Arlesu, ko se je vrnil k barvam. Četrti del prikazuje slike iz obdobja, ko so se težave v duševnem zdravju stopnjevale, vse do zadnjih slik iz St. Remyja in Auvers-Sur-Oiseja, kjer je potem leta 1890 storil samomor.
Med več kot petdesetimi slikarjevimi mojstrovinami so ob tržaški razstavi posebej izpostavili portreta Gospod Ginoux in Gospa Ginoux. Gre za lastnika kavarne v Arlesu, kamor je zahajal slikar, upodobil pa ju je leta 1890. Zdaj eno sliko hrani nizozemski muzej Kröller-Müller, drugo pa Narodna galerija v Rimu. »Na tržaški razstavi se bosta zakonca, prijatelja in portretiranca Van Gogha znova srečala in si bosta spet lahko blizu,« pravijo v tržaškem muzeju. Posebej omenjajo tudi Vrtnarja, še eno veliko Van Goghovo delo, ki ga je za razstavo posodila rimska Narodna galerija. Razstavo bogatijo videi, dokumenti, scenografski dodatki.
Van Goghov post-impresionizem
Kdo pravzaprav je bil van Gogh in v čem je slikarjeva veličina v kontekstu zgodovine slikarstva, smo se po mnenje obrnili na umetnostnega zgodovinarja in muzejskega svetnika v Narodni galeriji dr. Andreja Smrekarja. Pravi takole: »Van Goghovo slavo danes v občih predstavah nosi stereotip nerazumljenega umetnika, ki mu je čas podelil mesto med največjimi imeni zahodne tradicije. Njegov post-impresionizem se odmakne od Monetovega ideala distancirane registracije vidne zaznave motiva v nasprotje – v vživeto in ekstatično doživetje motiva, ki ga prenese na platno z ekspresivno in čustveno nabito paleto živih, kontrastnih barv v debelih nanosih barve s smelimi potezami. Njegov vitalizem poistovetenja umetnika z naravo je prežel zahodno kulturo na prelomu stoletij. Tako so slikarsko poslanstvo razumeli tudi slovenski impresionisti.«
Pravi še, da si bo razstavo vsekakor ogledal: »Pričakovanj sicer nimam, ne predstavljam si, kaj Van Goghovega lahko pride v Trst. Vsekakor pa bo to tudi za slovensko občinstvo dobra priložnost, da se sreča z deli velikega umetnika, ki je zapustil izjemno sled v evropskem slikarstvu in vplival tudi na naše umetnike. Groharjevega Sejalca si skoraj ne moremo predstavljati brez Van Gogha. V risbi Krompir je Grohar celo povzel Van Goghov risarski slog. To so razumeli tudi kolegi v Österreichische Galerie, kjer je do nedavna v stalni zbirki zgornjega Belvedera viselo Groharjevo Rafolško polje ob Van Goghovi Auverški ravnini iz leta 1890.« Razstava je nastala v produkciji Arthemisia, promovira in organizira pa jo Občina Trst – Oddelek za kulturo in turistično politiko. Ogledate si jo lahko do 30. junija.
