Lani po besedah Branka Viraga iz Panvite ni bilo poljedelca, ki ne bi imel izgube. Zadruga Kooperativa Kristal iz Ormoža je našla rešitev za svoje člane. »Ponujamo jim organizirano pridelavo in odkup soje, ki ni gensko spremenjena,« pravi predsednik zadruge Miroslav Kosi. S sojo imajo velike načrte – od silosov do svoje pražarne, da bi zaslužili več kot s prodajo surovine.
Spomnimo, da smo zadrugo Kooperativa Kristal lani pri Agrobiznisu razglasili za najboljši primer povezovanja. Pred letom dni so sodelovali s sto kmetijami, ponujali so jim organiziran odkup sladkorne pese in pivovarskega ječmena.
Silos za sojo bo na obrobju Ormoža
»Že lani smo začeli kmete spodbujati k pridelavi soje, saj je ta stročnica priložnost za izboljšanje ekonomskega položaja kmetov,« pove Kosi. Zadruga se želi prijaviti na razpis za kolektivne naložbe v osnovno kmetijsko pridelavo, da bo z nepovratnimi sredstvi lažje prišla do svojih silosov za sojo. Lokacijo že imajo, in sicer na obrobju kompleksa nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu. S kmetijskim ministrstvom pa se pogovarjajo o pogojih za omenjen razpis.
Letos bo sojo od Kooperative Kristal še odkupila francoska zadruga Axereal. »Z njimi že imamo podpisano pogodbo o pridelavi, prav tako nam bodo dostavili tudi seme gensko nespremenjene soje,« razlaga Kosi. Prvi cilj Kooperative Kristal je organizirana pridelava soje, drugi cilj pa lastna pražarna, da bi sojo ponujali okoliškim kmetijam za krmo živali, pozneje pa bi praženo sojo porabili tudi za prehrano ljudi.
Axereal jih tri leta nagovarja k organizirani pridelavi soje
»Opazovali smo evropski projekt o soji, pridelani v porečju Donave. Projekt se je preimenoval iz Donava soja v Evropa soja. V pogovorih z avstrijskim podjetjem, ki odkupuje sojo iz tega dela Evrope, smo izvedeli, da odkupujejo samo certificirano sojo. Naši kmetje bi s pridobivanjem certifikata imeli le vsakoletni strošek in nobenih drugih plusov. Dodatni birokraciji niso naklonjeni, zato smo se o odkupu soje raje dogovorili z Axerealom, po treh letih nagovarjanja k organizirani pridelavi soje. Z njimi že dobro sodelujemo in jim prodajamo pivovarski ječmen, ki ga v Novi Gradiški na Hrvaškem predelajo v slad za koncern Heineken in veliko butičnih ali kraft pivovarn,« razlaga Miroslav Kosi.
Stročnice šele prihajajo bolj v ospredje, soja pa je zanimiva za pridelavo iz več razlogov. Za pridelavo je potrebnih manj gnojil in fitofarmacevtskih sredstev kot za žita. Soja je odlična za krmo. Z večjo lokalno pridelavo se bo zmanjšala potreba po uvozu gensko spremenjene soje iz Južne Amerike. Slovenija uvozi 350 tisoč ton soje, ki konča v mešalnicah za krmo. Domača pridelava je bolj trajnostna in ima manjši ogljični odtis.
»Zanimanje kmetov za gojenje soje je veliko. V Sloveniji že raste na več kot dva tisoč hektarjih, naši kmetje pa bi jo prvo leto posejali na dobrih 300 hektarjih,« ponazarja Miroslav Kosi. Članstvo Kooperative Kristal raste, zadruga trenutno povezuje več kot 130 kmetij, nekaj novih članov je prišlo prav zaradi soje. »Upravni odbor naše zadruge je sprejel sklep, da odkupimo zemljišče za pražarno soje, nov silos in regalno skladišče,« poudarja Miroslav Kosi.
Več denarja kot pšenica prinašata sladkorna pesa in ječmen
Povejmo, da je zadruga Kooperativa Kristal leta 2017 nastala zaradi kraljice poljščin – sladkorne pese. Kmetje, ki so jo nekoč pridelovali za tovarno sladkorja v Ormožu, so obudili tudi idejo o vnovični predelavi sladkorne pese, a se to ni zgodilo. Organizirana pridelava in odkup sladkorne pese pa sta se obdržala. Obseg pridelave raste iz leta v leto, lani so jo člani zadruge posejali na sto hektarjih, letos jo bodo na 130 hektarjih. »Na vse manj njivah žanjemo pšenico, saj se pridelava zaradi visokih stroškov in nizke odkupne cene v času žetve ne splača več, skrhana pa je tudi žitna veriga. Škoda je, da si namesto za večjo samopreskrbo s pšenico prizadevamo za večji uvoz. Razmere na evropskem trgu poslabšuje tudi cenejša pšenica iz Ukrajine in Rusije, zato ni čudno, da kmetje iščejo nadomestne kulture,« razmišlja Kosi.
Kooperativa Kristal je eno našla že pred časom. To je pivovarski ječmen, ki ga prav tako odkupuje francoska zadruga Axereal, ječmenov slad pa prodaja pivovarskim koncernom in kraft pivovarnam. »Na Hrvaškem bi radi sladarno še povečali in nas nagovarjajo, da pridelamo več ječmena. Kmetje se za ječmen zanimajo, saj dosega višjo ceno kot pšenica. Člani naše zadruge so pridelavo povečali z lanskih 230 na letošnjih 270 hektarjev,« napoveduje Kosi.
Z zadrugo Ljutomer-Križevci do organizacije proizvajalcev za žito
Zadruga Kooperativa Kristal pa se povezuje tudi s Kmetijsko zadrugo Ljutomer-Križevci, ki jo vodi Slavko Petovar. »Obe zadrugi nameravata ustanoviti organizacijo proizvajalcev za trženje žita. Poslovno sodelovanje bi radi v kratkem še poglobili z gradnjo skupnega silosa za žita. Letos bo zbirno mesto za sojo v prostorih zadruge Križevci-Ljutomer. V preteklosti je Kooperativa Kristal pri njih že sušila koruzo, ki jo je odkupila od svojih kmetov, nato pa jo je prodala drugemu kupcu,« še pravi Kosi.
S Kooperativo Kristal imajo še velike načrte. »Postavili bi radi predelovalno-logistični center v Ormožu, zagnali predelavo soje in postavili silos za skladiščenje drugih žit za manjše kmetije,« je o srednjeročnih načrtih povedal Miroslav Kosi. Sam prihaja s srednje poljedelsko-živinorejske kmetije, ki ima okoli 30 hektarjev njiv. V kolobarju pridelujejo le toliko koruze, kot je potrebujejo za krmo goveda, saj se ukvarjajo tudi s prirejo mleka in mesa. Bolj za vzorec posejejo tudi pšenice, več pa sladkorne pese, ječmena in soje.
