Azra and Handke. Foto: Samira Kentrić
Azra and Handke. Foto: Samira Kentrić

Samira Kentrić je vizualna umetnica, ki staplja javno, politično govorico z intimno sfero človekovega vsakdana. S svojimi deli želi sporočati tisto, kar je v sodobni družbi še nereflektirano, so zapisali pri Skici. Razstavljene podobe so nastale kot vizualna popotnica besedilom o dogajanjih, ki so zaznamovala zadnjih 17 let.

Sorodna novica "Divja misel, ki se misli brez besed – v podobi": razstava ilustracij Samire Kentrić

Prvo poslanstvo besedil – leposlovnih, humanističnih in novinarskih – je "ujeti oko gledalca, v njem prebuditi radovednost in ga pospremiti na pot branja. Vendar želijo tudi same podobe postati zgodbe, osvobojene okvirov besedila," so o razstavnih besedilih zapisali v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru (Skica) Berlin, ki je razstavo pripravil v soorganizaciji z Javno agencijo RS za knjigo v partnerstvu s Haus des Buches Leipzig.

Podobe, ki povečane na stenah zaživijo lastno življenje, pričajo o pomenu razredne zavesti in avtoričinem kritičnem razumevanju družbe. Segajo onkraj besedil in ustvarjajo vzporedno vizualno pripoved v suverenem in neprevedljivem likovnem jeziku.

"Globalno prepoznavni simboli nagovarjajo najširši krog, element nepričakovanega pa jih premakne na novo raven in odpre polje še neprepoznanih asociacij," piše na spletni strani berlinske Skice.

Sorodna novica Zdaj je Adna odrasla, njena zgodba pa enako brezčasna

Avtorica razstavo razume "predvsem kot poklon besedilom, ki so služila kot izhodišča; kajti tako besede kot podobe so nenadomestljive in ne izrekajo zadnje besede, so povabilo v dialog", so njene besede povzeli organizatorji razstave.

Samira Kentrić združuje javno in politično govorico z intimno
Vizualna umetnica Samira Kentrić, rojena leta 1976 v Ljubljani, je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pri svojem delu upodablja družbeno in intimno resničnost svojega časa. S pomočjo simbolov ustvarja situacije, ki želijo poudariti bistvo nekega zapleta. Zanimajo jo usode ljudi v stiski zaradi političnih odločitev, "na katere nimajo vpliva, in nezdravih tradicij, ki še vedno določajo naša ravnanja", piše na umetničini osebni spletni strani.

Kot ilustratorka in oblikovalka je soustvarjala Dnevnikov Objektiv, Delovo Sobotno prilogo in časopis Finance. Ilustrirala je številne knjige humanističnih mislecev in ustvarila vizualne podobe več mednarodnih konfliktov, afer in socialnih tegob. Podpisuje se pod tri grafične romane: avtobiografsko delo Balkanalije, krajšo zgodbo Pismo Adni in pod grafični roman Adna. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj.