Jedrska elektrarna Krško. Foto: BoBo
Jedrska elektrarna Krško. Foto: BoBo

Družba Gen energija, glavni investitor v projekt izgradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, je za novinarje pripravila prvo od rednih mesečnih srečanj, na katerih bo predstavljala aktivnosti na področju izgradnje novih jedrskih kapacitet. Trenutno vzporedno potekajo priprave za umeščanje v prostor Jeka 2 in preučevanje tehnologije malih jedrskih reaktorjev.

Sprejem dokončne naložbene odločitve je predviden v letu 2028, je ob robu srečanja z novinarji v Ljubljani povedal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan. Trenutno se pripravlja opredelitev mikrolokacije, jasno pa je, da bo morebitna nova jedrska elektrarna stala zahodno ob obstoječi Nuklearni elektrarni Krško na levem bregu Save. Kot je pojasnil Paravan, je umestitev nove elektrarne ob obstoječi stalni praksa tudi v tujini. Prednosti takšne postavitve so predvsem v dovolj zmogljivi elektroenergetski infrastrukturi na sami lokaciji ter v pripravljenosti lokalnega prebivalstva za sobivanje s tovrstnimi objekti.

Kdo bi lahko gradil Jek 2?

Trenutno intenzivno potekajo pogovori s potencialnimi dobavitelji tehnologij. Ti so trije: francoski energetski velikan EDF, ameriški Westinghouse, katerega tehnologija je v obstoječi krški jedrski elektrarni, ter korejski KHNP. "Z njimi intenzivno vodimo dialog o tem, kaj ponujajo in kakšne rešitve predlagajo," je dejal Paravan. Srečanja so redna in ob različnih priložnostih, potencialni dobavitelji se že povezujejo tudi s potencialnimi slovenskimi dobavitelji ali podizvajalci.

Že pred časom so v Gen energiji nabor možnih različic moči reaktorja razširili na razpon med 1000 in 2400 megavatov. Možnih rešitev znotraj tega razpona je tako osem, kar vpliva tudi na izbor mikrolokacije elektrarne. "V nadaljnjem procesu bomo šli v oženje in določitev natančne moči samega objekta," je napovedal Paravan.

Potencialna rešitev ostaja tudi soinvestitorstvo, torej sodelovanje drugih vlagateljev pri projektu. V Gen energiji zaznavajo interes tujih in domačih akterjev, ob Hrvaški oziroma državnem energetskem podjetju Hep so med interesenti trenutno tudi predstavniki italijanskega ter slovenskega gospodarstva.

Z vsemi zainteresiranimi akterji po Paravanovih besedah vodijo dialog, da popišejo interes. Ni pa izbor izključno v domeni Gen energije kot investitorja, ampak tudi države. "Bo pa to znano pred sprejemom dokončne naložbene odločitve," je prepričan Paravan.

Za zdaj se kot potencialna vrednost projekta omenja okoli 10 milijard evrov. Ta finančna razsežnost je po Paravanovi oceni realna, je pa odvisna od izbora velikosti in tehnologije. Potekajo sicer že postopki za pripravo poslovnih modelov in scenarijev ekonomske upravičenosti novega objekta.

Ko oz. če bo nova jedrska elektrarna v Krškem zgrajena in priključena v omrežje, kar naj bi se v najboljšem primeru zgodilo proti koncu naslednjega desetletja, pa bodo tudi jedrski odpadki iz nje skladiščeni v skladišču nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini v neposredni bližini krške jedrske elektrarne. V sklopu projekta so pri koncu pripravljalna zemeljska dela, potekajo pa postopki za izbor izvajalca gradbenih del.

Doslej so v družbi objavili javno naročilo za pripravo študije o radioloških vplivih Jeka 2. Izvedli so tudi strokovni dialog s potencialnimi izvajalci za pripravo poročila o vseh vidikih varnosti lokacije nove jedrske elektrarne, objavo razpisa za pripravo poročila načrtujejo v marcu. Začeli bodo tudi pripravo razpisne dokumentacije za pripravo okoljskega poročila, saj bo celovita presoja vplivov na okolje stekla takoj po vladnem sklepu o začetku umeščanja v prostor.

Gen energija spremlja razvoj malih jedrskih reaktorjev

Vzporedno s projektom Jek 2, ne kot alternativa, pa Gen energija sodeluje tudi pri razvoju uporabe tehnologije malih modularnih jedrskih elektrarn (SMR). Gen energija je tako eden od slovenskih sodelujočih pri projektu Phoenix, programu za prehod s premoga v male modularne jedrske reaktorje, ki ga financirajo ZDA. Vključili se bodo tudi v evropsko zavezništvo za SMR.

V sklopu projekta Phoenix se izvajajo aktivnosti za predizvedljivostno študijo za potencialne lokacije SMR v državi. V igri so npr. območja obstoječih in nekdanjih termoelektrarn na premog, mesta, kjer so velike potrebe po elektriki, in območja, kjer so velike potrebe po toplotni energiji.

Za zdaj je sicer, kot pojasnjujejo v Genu, tehnologija SMR dražja od tradicionalnih reaktorjev, a se bo cena z razvojem tehnologije zniževala. Prvi pilotni SMR na Zahodu se pričakuje nekje okoli 2030, tehnologija pa naj bi bila zrela v 10 do 15 letih. V Gen energiji vidijo njen potencial, ne želijo pa, da bi bila Slovenija pri njej poskusni zajček.

Kot je ob tem pojasnil Paravan, pri morebitnem umeščanju SMR-jev ne gre za alternativo Jeku 2, saj bi to lahko pomenilo zaustavitev ali upočasnitev priprav na izgradnjo nove jedrske elektrarne.