Britanski Guardian je analiziral podatke o kakovosti zraka v Evropi, ki so jih pridobili z najnovejšo tehnologijo. Rezultati pa kažejo zaskrbljujočo sliko. Kar 98 odstotkov prebivalcev Evrope živi na območjih, kjer zrak vsebuje količino delcev PM, ki presega priporočene mejne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Skoraj dve tretjini pa živita na mestih, kjer zrak vsebuje kar dvakrat več delcev PM, kot je še sprejemljivo glede na smernice WHO.
Najbolj onesnažen zrak pa dihajo v Severni Makedoniji, kaže preiskava. Skoraj dve tretjini ljudi v tej državi živita na območjih, kjer je onesnaženost zraka več kot štirikrat večja od smernic Svetovne zdravstvene organizacije za delce PM2,5, medtem ko je bilo na štirih območjih celo ugotovljeno, da je onesnaženost zraka skoraj šestkrat večja, kot bi še bilo v mejah smernic, tudi v prestolnici Skopje.
Zrak v vzhodni Evropi bolj onesnažen
Ugotovitve Guardiana kažejo tudi, da je vzhodna Evropa precej bolj onesnažena od zahodne. Izjema je Italija, saj dolina reke Pad in okolica kar za štirikrat presegata zgornjo mejo delcev PM. Skoraj vsi prebivalci sedmih držav vzhodne Evrope – Srbije, Romunije, Albanije, Severne Makedonije, Poljske, Slovaške in Madžarske dihajo zrak, ki vsaj dvakrat presega mejne vrednosti WHO. Več kot polovica prebivalstva Severne Makedonije in Srbije živi na območjih, kjer so mejne vrednosti za kakovost zraka presežene za kar štirikrat, opozarjajo.
Na Švedskem na drugi strani ni območja, kjer bi koncentracija delcev PM2,5 presegla več kot dvakratno vrednost WHO, je še pokazala raziskava.
Onesnažen zrak vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj
Onesnažen zrak preglavice povzroča predvsem prebivalcem mest. Kar 97 odstotkov mestnih območij namreč diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija označuje kot škodljivega, pa ugotavlja tudi poročilo Evropske agencije za okolje. Kot izpostavljajo, dokazi o škodljivih učinkih tudi manjšega onesnaženja zraka naraščajo, kar kaže na to, da varna raven onesnaženega zraka, ki ne bi imela negativnega učinka na naše zdravje, najverjetneje ne obstaja.
Onesnažen zrak v Evropi tako ni zgolj tih spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj, so opozorili na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno, so izračunali.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.