DL: Naša naravna dediščina - Bober potrebuje prostor

28.4.2024 | 11:20

Če podrto drevo takoj pospravimo, bo lačni bober podrl drugo drevo. (Foto: Barbara Kink)

Zima je čas, ko narava počiva. Večinoma. Med tistimi, ki pozimi ne počivajo, je zagotovo tudi bober. Pozimi lahko ob potokih opazimo številne sledi njegove navzočnosti. Na primer jez, s katerim zagradi zanj preplitev potok. Pozornejši opazovalci bodo morda našli tudi bobrišče, neugleden blaten kup vej, pod katerim si bober uredi dom. Zagotovo pa lahko vsakdo opazi sledi njegovih zob – objedeno grmovje in drevje. Bober, ki se v toplem delu leta hrani predvsem s travo in zelišči, namreč pozimi, ko ni zelnatih rastlin, spremeni prehrano in se prehranjuje z drevesnim lubjem. Objeda predvsem mlade veje s svežim lubjem na grmovju in drevesnih panjih. Če pa je treba, podre tudi večje drevo.

Veje s podrtega drevesa lahko bobru zadostujejo za več tednov. Tako neumorno vsako noč gloda veje in si jih nosi v skladišče pod vodo ali na rečni breg, kjer z njih olupi lubje. Les ga ne zanima. Na koncu od drevesa ostanejo le delno olupljen hlod in debelejše veje.

Drevo lahko pred objedanjem zaščitimo s kovinsko mrežo ali ustreznim premazom. Ko pa drevo enkrat pade, je škoda že storjena. Najboljše, kar lahko tedaj storimo, je, da smo strpni in podrto drevo pustimo tam do pomladi. Seveda, če ne ogroža ljudi in njihovega premoženja. Bober bo v tem času z drevesa odstranil vse veje, ki jih potrebuje. Nam pa bo še vedno ostal hlod, ki ga nato odpeljemo. Če podrto drevo takoj pospravimo, bo lačni bober podrl drugo drevo. In s tem bo škode še več.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

Damjan Vrček, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto