Darja Stare, članica Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko in vodja Laboratorija za lesno biomaso na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter vodja skupine za uveljavljanje enakosti spolov na Gozdarskem inštitutu Slovenije, želi mladim razložiti, da je gozdarstvo zeleni poklic prihodnosti, ki ponuja mnogo več kot le sekanje dreves. V njem se lahko najdejo tudi dekleta, predvsem tista, ki jih podobno kot njo samo preveva ljubezen do narave. Poleg največjega zaposlovalca v Sloveniji, Zavoda za gozdove, namreč gozdarje iščejo tudi po naravnih parkih, na občinah, v različnih raziskovalnih in izobraževalnih inštitucijah …
Zakaj ste se odločili za gozdarstvo? Je bila to vaša želja že od malih nog ali se je razvila kasneje?
Moje navdušenje nad gozdarstvom je prišlo nekoliko kasneje, vendar sem že od malih nog čutila močno povezavo z naravo. Prihajam iz podeželja, kjer sem veliko časa preživela na prostem, vendar nikoli nisem razmišljala, da bi to lahko postalo moj poklic. Do tretjega letnika gimnazije sem imela popolnoma drugačne načrte. Ko pa sem ugotovila, da bi v poklicih, ki sem jih imela v mislih, morala večino časa preživeti v pisarni pred računalnikom, sem se odločila, da obiščem informativni dan in se pozanimam o študiju gozdarstva. Takoj po tem sem bila prepričana, da je to prava izbira zame.
Se je z gozdarstvom ukvarjal že kateri od vaših družinskih članov?
Ne, v naši družini ni bilo nobenega gozdarja ali kogarkoli, ki bi bil povezan s tem poklicem. Živeli smo blizu gozda v majhnem zaselku, kjer nisem imela veliko vrstnikov, s katerimi bi se lahko družila. S sestro sva zato veliko časa preživeli na prostem, in ta ljubezen do gozda se je rodila iz najinega vsakodnevnega bivanja v naravi. Obe sva imeli čut za naravo, vendar sem se sama očitno bolj navezala na gozd kot sestra.
Kako pa danes poteka vaš tipičen delovni dan? Ste si izpolnili željo po delu na terenu, ali pa za vaš okus preveč časa preživite v pisarni?
S čim vse pa se ukvarjate v Laboratoriju za lesno biomaso?
V laboratoriju izvajamo analize kakovosti lesnih goriv, kot so drva, peleti, lesni sekanci in briketi. Preverjamo, ali goriva izpolnjujejo predpisane standarde kakovosti. Ker standardi niso zavezujoči, proizvajalci in uporabniki pošiljajo vzorce k nam na analize, da preverimo kakovost goriv. Prav tako sodelujemo z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS), zanje testiramo goriva, ki so na voljo na trgu, da preverimo, ali ustrezajo deklaracijam in oglaševanju. Imamo tudi lastno laboratorijsko peletirko, kjer preizkušamo različne surovine za proizvodnjo pelet. Občasno sodelujemo tudi s proizvajalci, ki želijo razviti nove izdelke, pa s študenti ob pripravi različnih raziskovalnih nalog …
Ste mlada ženska v tradicionalno moškem sektorju. Ali to prinaša kakšne posebne izzive?
Po mojih izkušnjah se ne srečujem s posebnimi izzivi zaradi tega, ker sem ženska. Seveda je v gozdarstvu več moških, vendar to ni nič drugače kot v katerih drugih sektorjih. Po mojem opažanju so gozdarji zelo prijazni in spoštljivi ljudje in sama sem vedno uživala v delu z njimi. Na splošno nikoli nisem občutila nobenih težav, tudi ko sem bila v stiku z lastniki gozdov. Včasih imam občutek, da sem morda celo bolj dobrodošla, ker sem edina ženska med samimi moškimi (smeh).
Najbrž vas marsikdo – vsaj po tihem – zato občuduje ...
Morda pa jih tudi preseneti, da sem se kot ženska odločila za tak poklic in se zdaj lahko z njimi pogovarjam o temah, za katere od ženske niso pričakovali, da bi o njih kaj vedela. Poleg tega raziskovalna vloga v gozdarstvu, kot je naša, ponuja številne možnosti za ženske v tem sektorju.
Kaj bi svetovali dekletom, ki bi želele stopiti na podobno pot?
Dekletom bi svetovala, naj se svobodno odločijo za svojo poklicno pot, tudi če je to v tradicionalno bolj moškem sektorju, in predvsem pogumno v vsem, kar počnejo.
Kaj pa med študijem? Ste bili tudi tam med samimi moškimi?
Na dodiplomskem študiju nas je bilo približno tretjina žensk, kar ni tako malo. Podobno razmerje se je obdržalo tudi na magistrskem študiju.
V anketi ste ugotovili, da med mladimi prevladuje mnenje, da je delo gozdarja fizično zahtevno delo v gozdu s sekiro. Vi pravite, da je to zgolj stereotip. Lahko razložite, zakaj?
Gozdarstvo je veliko več kot le sekanje dreves. Seveda je posek dreves pomemben del, vendar gozdarstvo vključuje številne druge vidike, kot so varstvo narave, biodiverzitete, ohranjanje okolja in kakovosti zraka ... Gozdarstvo ima tudi pomembno vlogo pri lovstvu.
Tudi to velja za precej moško dejavnost …
… Vendar se ženske počasi uveljavljamo tudi na tem področju.
Po naših raziskavah ugotavljamo, da pogosto ženske, kljub temu da so lastnice gozdov, vlogo upravljanja prepustijo moškim članom družine. Vendar pa, ko ženske prevzamejo vlogo gospodarjenja z gozdovi, to delajo enako intenzivno kot moški, vključno s sekanjem dreves.
Kakšni so cilji projektov Fem4forests in Fem2forests, ki ste jih na Gozdarskem inštitutu zagnali skupaj s številnimi mednarodnimi partnerji?
Prvi projekt, Fem4forests, je bil zasnovan z namenom povečanja vključenosti žensk v gozdarski sektor. Prvi del projekta smo začeli leta 2019, kjer smo raziskovali, koliko žensk je v gozdarskem sektorju, kakšne so njihove vloge in potrebe. Razvili smo mentorski program, ki omogoča mlajšim ženskam, da se obrnejo na izkušene mentorice za pomoč pri razvoju kariere. V projektu Fem2forests pa smo se osredotočili predvsem na spodbujanje mladih, da se odločijo za gozdarstvo kot poklic in ostanejo v njem.
Kako se Slovenija primerja z drugimi državami glede gozdarstva?
Slovenija velja za primer zelo dobrega gospodarjenja z gozdovi, zlasti zaradi trajnostnega in sonaravnega pristopa. Naša gozdarska praksa je dobro prepoznana v Evropi, predvsem zaradi ohranjenosti naših gozdov. Sicer pa podnebne spremembe vplivajo tudi na naše gozdove, kar je vidno v posledicah naravnih ujm, kot so žledolomi in vetrolomi, ki so v zadnjem desetletju prizadeli številne gozdove. Dvig povprečne temperature vpliva na drevesne vrste, kar vodi v spremembe drevesne sestave – iglavci se premikajo na višje nadmorske lege, po nižinah prevladujejo listavci. Tudi škodljivci, kot so podlubniki, se vse hitreje širijo, kar jim olajšajo od ujm poškodovani gozdovi.
