REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriška strategija palice BREZ korenčka: Kako si podrediti dovčerajšnje zaveznike

Ameriška strategija palice BREZ korenčka: Kako si podrediti dovčerajšnje zaveznikeRazbitine plinovoda Severni tok na dnu Baltskega morja niso dokaz ameriške moči, meni finančni strokovnjak Henry Johnston, nemški odziv na sabotažo pa ni mogoče razumeti kot nič drugega kot dejanje obupa. Vir: Posnetek zaslona, X

Kot je pred kratkim na poslovnem forumu v Moskvi opozoril ruski predsednik Vladimir Putin, so nedavni dogodki popolnoma razgalili strategijo, ki jo ZDA uporabljajo tako za svoje zaveznike kot za svoje nasprotnike, piše urednik RT International in finančni strokovnjak Henry Johnston.

Ameriške metode, ki jih Združene države uporabljajo enakomerno proti zaveznikom in sovražnikom, vključujejo enake vrste sankcij, ekonomsko prisilo in celo operacije za spremembo režima.

»Zdaj imamo prednost in osebno menim, da bi jo morali izkoristiti.« To so besede ameriškega ministra za finance Henryja Morgenthaua, izrečene julija 1944, ko so se sestali delegati iz 44 držav, da bi opredelili povojno gospodarsko ureditev.

Ameriško delegacijo je takrat vodil Harry Dexter White, visoki uradnik finančnega ministrstva. White se je popolnoma strinjal s svojim šefom.

Koga pa je takrat imel v mislih Morgenthau? Presenetljivo, a pravilen odgovor se glasi: Veliko Britanijo, »zaveznico« ZDA, katere vojaki so pred kratkim umirali na obalah Normandije, ramo ob rami z ameriškimi. Takrat je bila Britanija v zelo težkem gospodarskem stanju in ji je grozil bankrot.

Pristop ZDA je artikuliran odkrito in brez sramu.

Ameriški slog je vpeljati »zaveznike« v svojo gospodarsko orbito, seveda ne kot enakovredne, ampak jih postopoma spraviti v razmerje podrejenosti.

V povojnem obdobju Washington zaveznikom ni imel ničesar ponuditi razen groženj in odkritega izsiljevanja.

Danes se ta sistem, ki temelji bolj na palici kot na korenčku, nepovratno spreminja: nastaja drugačen, večpolarni svet, ki obeta vzajemno koristna partnerstva, medtem ko ZDA tvegajo, kot ugotavlja ekonomist Michael Hudson, da jih doleti usoda protagonistov grške tragedije, ki mukoma doživlja natanko takšen razplet, ki se mu je želel izogniti.

V povojnem obdobju Washington zaveznikom ni imel ničesar ponuditi razen groženj in odkritega izsiljevanja. Vir: Posnetek zaslona, X

Kot ugotavlja Johnston, Bretton Woods že dolgo zavzema pomembno mesto v mitu o ustvarjanju »na pravilih temelječega reda« pod vodstvom Amerike.

Šlo je, vsaj na besedah, za »zvezo razsvetljenih držav«, ki naj bi se izognila pastem ekonomskega nacionalizma in protekcionizma, ki sta omogočila vzpon nacističnega režima.

Pravzaprav so ZDA ob koncu druge svetovne vojne mednarodno areno videle kot priložnost za geopolitični boj. Priložnost so izkoristile za razgradnjo britanskega imperija, da bi uvedle nov gospodarski sistem, ki je temeljil na primatu dolarja.

Tako sta nastala IMF in Svetovna banka, ki služita le ameriškim interesom.

Ekonomist Ben Steele v knjigi Bitka za Bretton Woods prikazuje, kako so ZDA pridobile ogromne koristi od bankrota Britanije. ZDA so Britanijo med drugo svetovno vojno spremenile v svojega klienta, kar kaže na presenetljivo podobnost z današnjo Ukrajino.

Američani so v Bretton Woodsu uvedli dolar, vezan na zlato, kot plačilno sredstvo med državami.

Podreditev Britanije njeni nekdanji koloniji je bil pristen dokaz ameriške superiornosti. Vir: Posnetek zaslona, X

Takratni urednik Economista Geoffrey Crowther je opozoril, da bo »svet bridko obžaloval« sprejetje ameriškega izsiljevanja. Članek Geoffreyja Crowtherja se danes zdi naravnost preroški.

Program, ki so ga ZDA sprožile leta 1941, domnevno za pomoč Veliki Britaniji med vojno, je bil leta 1945 na presenečenje Britancev nenadoma prekinjen, britansko gospodarstvo pa pahnjeno v stanje razsula.

Ko je britanski premier Clement Attlee prosil svojega zaveznika za pomoč, ga je čakalo bridko prebujenje, saj so Združene države Veliki Britaniji ponudile »pomoč«, ki je pravzaprav pomenilo gospodarsko podreditev Britanije.

Britanci so morali liberalizirati trgovino in odpreti Commonwealth ameriškim izvoznikom, ki so začeli izrivati ​​britanska podjetja. Vir: Posnetek zaslona, X

Podreditev Britanije njeni nekdanji koloniji je bil pristen dokaz ameriške superiornosti.

Britanci so morali liberalizirati trgovino in odpreti Commonwealth ameriškim izvoznikom, ki so začeli izrivati ​​britanska podjetja. Še bolj uničujoča je bila zahteva, da se britanski funt pretvori v dolar po fiksnem tečaju, kar je kmalu izčrpalo skromne rezerve Londona.

Julija 1947 je Britanija v bistvu bankrotirala. Britanski poslanec Robert Boothby je govoril o britanskem »ekonomskem Münchnu«. Laburistični poslanec Norman Smith je pripomnil, da se Britanijo obravnava kot poraženko v vojni.

Vendar sta Attlee in laburistična vlada sprejela ameriške pogoje.

Zadnji obrok izplačila ameriškega dolga je Velika Britanija izvedla leta 2006, okoliščine dogovora z ZDA pa so danes večinoma pozabljene. Velika Britanija je danes trdno zakoreninjena v dolarskem sistemu in je popolnoma v ameriški orbiti.

Dogovor med Britanijo in ZDA ni bil osamljen in ni nastal po naključju. ZDA so kmalu naredile nekaj podobnega z Nemčijo in Japonsko.

ZDA so iz druge svetovne vojne izšle s tremi četrtinami svetovnih zalog zlata in 50 odstotki svetovnega BDP ter postale vodilna industrijska sila v svetu gospodarstev, uničenih v vojni.

Po drugi svetovni vojni so ZDA postale največji upnik na svetu.

ZDA so se začele zadolževati najprej pri Japonski, nato pa tudi pri Kitajski, ki je prevzela vlogo največje ameriške upnice.

Za razliko od Britanije so imele ZDA dolg v lastni valuti in so lahko uporabile svojo gospodarsko in vojaško moč, da so ohranile delovanje sistema.

Kar se je zgodilo po tem, je bila postopna financializacija ameriškega gospodarstva. Realne gospodarske aktivnosti v ZDA se postopoma zmanjševale.

Ameriška industrija se je sčasoma preselila v tujino in jo je nadomestil model rasti, ki temelji na napihovanju cen nepremičnin in vrednostnih papirjev.

Toda ZDA niso več »najmočnejši pes na vasi«, resnica je, da svojim domnevnim zaveznikom lahko ponudijo zelo malo, Kitajska in Rusija lahko ponudita veliko več, ugotavlja Henry Johnston.

Washington je zdaj na dobri poti, da uniči edino, kar ga nekako drži pri življenju – dolar.

Današnja vloga ZDA je brutalna parodija v primerjavi s pretkanim paternalizmom iz preteklosti.

Primer tega je predrzno vmešavanje v zadeve zaveznikov – uničenje plinovodov Severni tok v Baltskem morju, septembra 2022.

Odziv Berlina na sabotažo ni mogoče razumeti drugače razen kot dejanje obupa.

ZDA so na koncu izrinile ruski plin iz Evrope, nikakor pa jim ni uspelo oslabeti Rusije ali preseči Moskve, saj razbitine plinovoda Severni tok na dnu Baltskega morja niso dokaz ameriške moči.

V Evropi se spet spušča nova železna zavesa, sklene Johnston.

A ne več na ameriške nasprotnike, temveč na tako imenovane zaveznike, ki so ostali ujeti znotraj sistema, z obraza katerega so padle vse maske.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek