Slovenska junakinja nas je zapustila mnogo prekmalu

Slovenska atletska junakinja, ki nas je zapustila mnogo prekmalu

Jerneja Perc. FOTO: Aleš Fevžer.

Spominjamo se pokojne Jerneje Perc, dobitnice prve slovenske medalje na dvoranskih evropskih prvenstvih v atletiki, ki je leta 1996 v Stockholmu osvojila srebrno medaljo v sprintu na 60 metrov.

Slovenska atletika se je do marca leta 1996 ponašala s tremi medaljami z največjih tekmovanj, med katera v atletiki uvrščamo olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva na prostem ter svetovna in evropska prvenstva v dvorani.

Za prvo je 14. avgusta leta 1994 poskrbela Britta Bilač, ki je takrat v Helsinkih postala evropska prvakinja v skoku v višino.

Slovenska rekorderka v skoku v višino je Sloveniji prinesla tudi drugo, ko je v Barceloni 11. marca leta 1995 postala še dvoranska svetovna podprvakinja.

Le dan za tem je bronasto medaljo, svojo prvo z velikih tekmovanj, osvojila Brigita Bukovec v teku na 60 metrov z ovirami.

Pričakovana medalja, nepričakovana dobitnica

S prvega in drugega dvoranskega evropskega prvenstva, na katerih je nastopila kot samostojna država – leta 1992 v Genovi in 1994 v Parizu -, Slovenija ni prinesla medalj. Na prvo je čakala do leta 1996 in prvenstva v Stockholmu.

Na Švedskem, kamor Bilač zaradi poškodbe ni odpotovala, je bil ob Bukovec velik favorit za medaljo slovenski rekorder v skoku v daljino Gregor Cankar in jo imel že prvi dan prvenstva skorajda v žepu.

S skokom, dolgim 801 centimeter, je bil na tretjem mestu do zadnje serije, potem pa ga je v njej za dva centimetra prehitel Romun Bogdan Tarus in pristal je na nehvaležnem četrtem mestu.

Dan za tem je šla v akcijo sprinterka Jerneja Perc in močno presenetila. V enem dnevu je tekla trikrat in iz teka v tek izboljševala svoje rezultate.

V kvalifikacijah je takrat 25-letna atletinja, ki se je leto pred tem uvrstila v polfinale svetovnega dvoranskega prvenstva, na svetovnem prvenstvu na prostem pa obstala v kvalifikacijah, v svoji skupini zasedla drugo mesto in napredovala z rezultatom 7,38.

V polfinalu sprinta na 60 metrov je tekla kar osem stotink hitreje, bila v svoji skupini spet druga in presenetila z uvrstitvijo v finale, v katerem smo videli še eno Slovenko. Z le stotinko počasnejšim sprintom in prav tako drugim mestom v svoji polfinalni skupini se je tja uvrstila tudi legendarna Alenka Bikar.

Sledil je veliki finale v ogromni dvorani Globe Arena, ki sprejme več kot 13 tisoč gledalcev, v katerem je Perc z rezultatom 7,28 presenetljivo prišla do bronaste medalje. Osvojila jo je s stotinko prednosti pred Rusinjo Natalyo Merzlakovo, ki se je na četrtem mestu vrinila med dve Slovenki. Bikar je bila z rezultatom 7,32 peta.

Francozinja Odiah Sidibe je bila druga (7,25), premočno pa je z rezultatom 7,15 zmagala legendarna Grkinja Katerina Thanou.

Dvoransko EP 1996, finale 60 m (ženske):

1. Katerina Thanou (Grčija) 7,15
2. Odiah Sidibe (Francija) 7,25
3. Jerneja Perc (Slovenija 7,28
4. Natalija Meržlakova (Rusija) 7,29
5. Alenka Bikar (Slovenija) 7,32
6. Eva Barati (Madžarska) 7,44

Ni verjela v finale, potem pa prišla do medalje

“Preden sem odšla na evropsko prvenstvo, sem želela nastopiti v finalu, toda ko sem prispela v Stockholm, sem videla, da bom težko izpolnila svoj cilj, saj je bilo na startni listi precej tekmovalk, ki so imele boljše rezultate. Toda po prvem nastopu sem videla, da nekatere niso v najboljši formi in mi lahko uspe. Ko sem se uvrstila v finale, sem v njem izrabila svojo priložnost in dobro formo kronala s kolajno,” je bila po nastopu vesela Perc.

Z Brigito Bukovec sta takole pozirali z medaljami iz Stockholma. FOTO: Aleš Fevžer.

Le dan za tem smo dobili še drugo kolajno. Srebrno je na isti razdalji, a z ovirami, osvojila Bukovec in le za stotinko zgrešila naslov evropske dvoranske prvakinje. Za las jo je prehitela francoska zvezdnica Patricia Girard.

Perc, ki je skozi vso kariero trenirala pod vodstvom priznanega slovenskega strokovnjaka Srdjana Djordjevića, je istega leta nastopila na olimpijskih igrah v Atlanti in se od tekmovanja poslovila v kvalifikacijah teka na 100 metrov.

Leto za tem je tekla tudi na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Parizu, kjer se je prebila do polfinala.

To je bil tudi njen zadnji nastop na velikih tekmovanjih. Zaradi težav s poškodbami tistega leta poleti sploh ni nastopala, v staro formo pa se v naslednjih dveh letih ni več vrnila in poleti 1999 zaključila športno pot.

Upokojila se je z 28, umrla z 38 leti

Stara je bila 28 let, v pokoj pa odšla kot večkratna slovenska prvakinja, ki je večkrat postavljala tudi slovenske rekorde. Na 60 je najhitreje tekla 7,23 leta 1997, na 100 metrov pa 11,33 leto pred tem. Oba državna rekorda ji je vzela Bikar.

Po zgodnjem koncu kariere se je uveljavila kot vaditeljica pilatesa in s sestro Špelo v Ljubljani ustanovila tudi vadbeni center.

Bila je velika zagovornica zdravega načina življenja, na katerega je prisegala od nekdaj, nato pa nepričakovano zbolela za rakom.

Mnogo prezgodaj nas je zapustila 29. novembra leta 2009. Stara je bila vsega 38 let.

Od njene smrti mineva že 16. leto, a je v slovenski atletiki nis(m)o pozabili. To, da je Sloveniji prinesla prvo od (do zdaj) enajstih medalj z dvoranskih evropskih prvenstev, pa bo tako ali tako ostalo za vedno …