Nacionalna preventivna akcija "Hitrost", s katero Agencija za varnost prometa opozarja na tveganja prehitre vožnje, bo potekala od ponedeljka, 7. aprila, do nedelje, 13. aprila 2025. Gre za evropsko usklajeno akcijo, v okviru katere v sredo, 9. aprila, poteka tudi Roadpolov "maraton merjenja hitrosti" v državah EU. Policija bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti, sodelovali bodo tudi občinski redarji.
Neprilagojena hitrost je v zadnjih letih kriva za približno 18 odstotkov vseh prometnih nesreč ter je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami. Hitrost ima neposreden vpliv za večjo verjetnost nastanka prometne nesreče in težo posledic. Na Agenciji voznike pozivajo, da prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojemu znanju ter izkušnjam in razmeram na cesti.
V sklopu akcije Agencija za varnost prometa skupaj z Zavodom Varna pot začenja s kampanjo ozaveščanja o predlogu spremembe terminologije iz "prometna nesreča" v "trk" ali "trčenje", kadar gre za posledico zavestnega neodgovornega ravnanja (prehitra vožnja, alkohol, droge). V tujini so podobno spremembo že sprejele organizacije, kot so Road Peace, FEVR, WHO in ETSC.
Neprilagojena hitrost ostaja glavni vzrok za smrtne prometne nesreče
V letu 2024 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.809 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 30 ljudi, huje poškodovani so bili 403 ljudje. V letu 2023 pa je v 3.771 nesrečah zaradi tega vzroka umrlo 33 ljudi, 329 se jih je huje poškodovalo. V prvih treh mesecih letošnjega leta sta se zaradi neprilagojene hitrosti zgodili 602 prometni nesreči, v katerih je umrl en udeleženec, 37 pa jih je bilo huje telesno poškodovanih. Primerjava med letoma 2023 in 2024 kaže, da se je število umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti zmanjšalo za 9 odstotkov, precej pa se je povečalo število hudo telesno poškodovanih, in sicer za več kot 22 odstotkov v primerjavi z letom 2023.
prometna nesreča
Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč se v zadnjih petih letih giblje okoli 18 odstotkov. Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč, prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Je pa bila neprilagojena hitrost v 2024 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom (v 44 odstotkih primerov) in s hudimi telesnimi poškodbami (v 42 odstotkih).
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov, v obdobju zadnjih petih let je njihov delež v povprečju 70 odstotkov, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov.
Fotografija je simbolična
Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je bilo lani zabeleženih na cestah v naselju z in brez uličnega sistema, in sicer 1.176 oziroma 784, sledijo avtoceste (502 nesreči) in lokalne ceste (260). V letu 2024 je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo na regionalnih cestah I. reda (5 umrlih) ter na cestah v naseljih brez uličnega sistema in lokalnih cestah (po 4 umrli).
Največje prekoračitve se dogajajo v naseljih, šele nato na avtocestah in hitrih cestah. Mednarodna raziskava Trendline 2024 o stanju prometne varnosti v Sloveniji je pokazala, da so kršitve omejitev hitrosti najpogostejše na cestah v naseljih, kjer hitrost presega kar 41 odstotkov voznikov. Na cestah zunaj naselij hitrost presega 32 odstotkov voznikov, na avtocestah pa 15 odstotkov.
Policija je v letošnjem letu do konca marca zabeležila 29.442 kršitev s področja hitrosti, v letu 2024 120.237 kršitev, v letu 2023 pa 121.423 kršitev.
V naselju vozil 146 km/h
Prikazovalniki hitrosti AVP, nameščeni na 15 lokacijah po vsej Sloveniji, so letos najhujši primer kršitve zabeležili v občini Žetale. Konec marca je bila pri omejitvi hitrosti 50 km/h najvišja izmerjena hitrost 146 km/h, 70 odstotkov vozil je vozilo nad omejitvijo. V občini Mokronog – Trebelno pa je voznik pri omejitvi hitrosti 40 km/h vozil 122 km/h, 66 odstotkov vozil pa je vozilo nad omejitvijo. Ti prikazovalniki so se sicer izkazali kot učinkovit ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah, pri čemer gre zahvala občinam za sodelovanje pri skupnem prizadevanju za večjo prometno varnost.
Pozitivni učinki območij umirjenega prometa (cona 30)
Umirjanje prometa je eden ključnih ukrepov v okviru Vizije nič, katere cilj je zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih poškodb na cestah. Ta pristop je vključen tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030, ki določa strateške ukrepe za varnejše ceste v Sloveniji. Zato Agencija za varnost prometa podpira omejevanje hitrosti v naseljih in uvajanje območij umirjenega prometa (t. i. con 30), predvsem na lokacijah, kjer se pogosto gibajo ranljive skupine udeležencev – otroci, starejši, pešci in kolesarji. To velja zlasti za območja v bližini šol, vrtcev, domov za starejše ter gosto poseljena mestna središča.
Znižanje hitrosti dokazano prispeva k večji varnosti na cestah, vendar je za celovito izboljšanje prometne varnosti ključen tudi sistemski pristop, ki vključuje vlaganje v infrastrukturo, preventivne ukrepe in reden nadzor s strani policije ter občinskih redarjev.
Ob tem je pomembno poudariti, da vsako zmanjšanje povprečne hitrosti v naselju za 1 km/h pomeni zmanjšanje števila smrtnih žrtev za 4 odstotke.
Pri trčenju vozila s hitrostjo 30 km/h je tveganje za smrt pešca 10 odstotkov, pri 50 km/h že 50 odstotkov, pri 60 km/h pa naraste na 90 odstotkov. Že majhno prilagajanje hitrosti tako bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev v prometu, hkrati pa ne vpliva bistveno na daljši čas potovanja.
Agencija za varnost prometa in Policija pozivata k previdnosti in odgovorni vožnji:
· V naseljih bodite posebej pozorni na pešce in kolesarje ter dosledno upoštevajte omejitve hitrosti.
· V bližini šol, vrtcev, igrišč in domov za starejše zmanjšajte hitrost in povečajte pozornost.
· Na regionalnih cestah ob zavijanju in vključevanju v promet dodatno preverite prisotnost motoristov in drugih vozil.
· Varnostna razdalja je ključna – omogoča pravočasen odziv in preprečuje trke.
· V slabših vremenskih razmerah zmanjšajte hitrost, saj se zavorna pot na mokri podlagi podaljša.
· Ne hitite – raje pridite varno kot prehitro!
V glavnem ljudje še kar znosno vozijo po predpisih,je pa seveda nekaj norcev.in pa takih,ki pa vozijo prepočasi.Zadjič sem vozil za avtošolo,ki je vozila po cesti 20 na uro,omejitev je bila pa 50km/h,pa bod pol miren, ko te že v… ...prikaži več osnovi učijo bebaste vožnje
Ko bodo ceste v Sloveniji primerno izgrajene, izpeljane in urejene, bo prometnih nesreč manj. Dokler dosegajo nivo Bolgarije, Mongolije in Afganistana, bo prometnih nesreč več, ker se zvišuje prometna frekvenca. Npr.: preko ceste, po kateri vozim okoli 30 let, je… ...prikaži več omejitev 30 km/h zaradi prehoda za pešce. Še NIKOLI v 30-ih letih nisem videl pešca, ki bi cesto prečkal...Prehod se nahaja na cesti, po kateri je sicer dovoljeno voziti 90 km/h. Torej namen vodi v denarnico.
Neprilagojena hitrost je prevečkrat tudi izgovor, da naprtijo vozniku posledice neurejene signalizacije, cestišč ali egoizma/lahkomiselnosti t.i. 'šibkejših' udeležencev v prometu. Tudi če pelješ v običajnem naselju 30km/h, pa predte skoči izza grma na cesto otrok, si vozil neprilagojeno, 'ker bi… ...prikaži veči moral pričakovati'....blablabla...mastna cesta v križišču...pa bi moral pričakovati...spet blablabla...