Trumpova trgovinska vojna bo imela daljnosežne posledice

Izredno stanje

V Beli hiši so ukrepe utemeljili z “izjemno grožnjo, ki jo predstavljajo nezakoniti tujci in droge, vključno s smrtonosnim fentanilom”, kar naj bi opredeljevalo izredno stanje v skladu z Zakonom o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA). Višje carinske stopnje za uvoz blaga iz Kanade, Mehike (obe 25 %, z izjemo za uvoz kanadske energije in nafte z 10 %) in Kitajske (10 %) bodo stopile v veljavo v torek, ko se po ocenah analitikov in medijev pričenja carinska vojna z daljnosežnimi gospodarskimi, geopolitičnimi in finančnimi posledicami.

Čeprav so v Beli hiši napovedali, da bodo v kratkem času seznanili javnost s podrobnostmi o tem, kaj vse pokrivajo novi protekcionistični ukrepi, je pomanjkanje informacij sprožilo paniko na Wall Streetu in znižalo indeks Dow Jones za 337 točk.

Najbolj izpostavljen je GM

Po poročanju The New York Times podjetje General Motors v obratih v Kanadi in Mehiki izdela kar okrog 40 odstotkov svojih severnoameriških avtomobilov in (pol)tovornjakov, zaradi česar so še posebej občutljivi na dvig carinskih stopenj. Posledice pa bodo čutili tudi drugi proizvajalci, med katerimi so Stellantis, Toyota in Honda, ki čez meje ZDA s Kanado in Mehiko tedensko prevažajo avtomobile, motorje, menjalnike in druge komponente v vrednosti več deset milijard dolarjev. Kitajska je v enačbi za avtomobilsko industrijo pomembna predvsem kot dobavitelj delov v vrednosti več milijard dolarjev. Vse navedeno je slaba novica za potrošnike v ZDA, saj bodo višje carinske stopnje dvignile tudi maloprodajne cene novih vozil, ki se že zdaj prodajajo po skoraj rekordnih cenah.

Proizvajalci iz obratov v Mehiki in Kanadi uvažajo v ZDA številne osebne avtomobile in poltovornjake; GM modele Chevrolet Equinox, Blazer, Silverado in GMC Sierra, Stellantis modele Chrysler Pacifica, Dodge Charger in poltovornjake znamke Ram, Toyota model RAV4 in vozila znamke Lexus, Honda model Civic in CR-V, Volkswagen limuzinski model Jetta, Taos in Tiguan, Ford pa električni Mustang Mach-E, poltovornjak Maverick in Bronco Sport.

Direktorji posameznih avtomobilskih podjetij se javnih komentarjev o višjih uvoznih carinah načeloma izogibajo, saj ne želijo privabiti maščevalne jeze Trumpove vlade. Lobistična skupina American Automotive Policy Council, ki zastopa tri avtomobilske proizvajalce iz Detroita, je podala izjavo, da bi morali biti vozila in deli, ki jih pokrivajo pravila obstoječega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado, izvzeti iz novih obremenitev. Jennifer Safavian, predsednica in izvršna direktorica lobistične skupine Autos Drive America za ščitenje interesov proizvajalcev avtomobilov v tuji lasti, ki delujejo v ZDA, pa je v izjavi izpostavila, da je severnoameriška avtomobilska industrija zelo integrirana in bo uvedba carin posledično negativno vplivala na ameriška delovna mesta, naložbe in potrošnike.

Povračilni ukrepi

Kanadsko Ministrstvo za finance je dalo vedeti, da so pripravljeni na hiter odgovor na kakršne koli trgovinske ukrepe ZDA, njihov odziv pa bo sorazmeren, prilagodljiv ter temeljil na izkušnjah, pridobljenih iz preteklih gospodarskih in trgovinskih motenj. Premier Justin Trudeau je v soboto zvečer v nagovoru spomnil na tesne povezave s sosedi ter dal vedeti, da si niso želeli takšne situacije – v Kanadi naj bi v kratkem stopile v veljavo 25-odstotne carinske stopnje na uvoz širokega nabora ameriških dobrin, ki na letni ravni presegajo vrednost 100 milijard dolarjev.

V Mehiki so stališča, da so vodilni izvoznik avtomobilov, računalnikov, televizorjev in hladilnikov, kar pomeni, da bo uvedba carin prizadela milijone ameriških družin, zlasti v Kaliforniji, Teksasu, Arizoni in na Floridi. Gospodarski minister Marcelo Ebrard Casaubon je ob tem opozoril še na zmanjšano razpoložljivost izdelkov in težave v dobavni verigi. Predsednica Claudia Sheinbaum je bila jasna, da imajo pripravljene načrte A, B in C ter dodala zagotovilo: “Zelo pomembno je, da prebivalci Mehike vedo, da bomo vedno branili dostojanstvo naših ljudi, da bomo vedno branili spoštovanje naše suverenosti in enakopravnega dialoga … brez podrejanja.”

S Kitajske so v nedeljo sporočili, da bodo sprejeli ustrezne protiukrepe za zaščito svojih pravic in interesov ter da nameravajo sprožiti pravni postopek pri Svetovni trgovinski organizaciji.

Opomba uredništva: Tik preden so v veljavo stopile zvišane carinske stopnje, so ZDA dosegle dogovor o odlogu za 30 dni tako s Kanado kot tudi z Mehiko. Obe državi bosta na ta račun zaostrili varovanje meje – Kanada se je zavezala, da bo porabila 1,3 milijarde dolarjev za okrepitev varnosti na svoji meji (helikopterji, več tehnologije in osebja), Mehika pa je sporočila, da bo na mejo z ZDA nemudoma poslala 10.000 vojakov za pomoč pri preprečevanju trgovine z mamili. Obe državi naj bi v obdobju odloga z ZDA pričeli pogajanja.

Avtomobilizem.com (Vir: Reuters, The New York Times, Carscoops. Foto: The White House.)