Podžupan in mestni urbanist Janez Koželj je 6. 10. 2022 v Dnevniku in 8. 10. 2022 v Delu zapisal: »O poteku tovornega in potniškega prometa skozi PCL ni nič odločenega, prav tako še nič o severni ali o južni obvozni progi, niti o celotni niti o delni poglobitvi tirov.« Zapisal je še, da je še čas tudi za referendum (o poteku železniškega tovornega prometa skozi središče Ljubljane ali po obvoznici).
Dne 28. 8. 2023 je Rok Žnidaršič v Dnevnikovem članku z zgornjim naslovom povedal, da je »PCL projekt, ki se še razvija, da rešitve še niso dokončne«, da bodo javni prostori in prometne površine okoli postaje zasnovani na podlagi za to izdelanega prometnega modela ter izhodišč celostne prometne strategije in nove prometne politike MOL s posebnim poudarkom na prednosti javnega prometa, pešcev in kolesarjev. Masarykova bo nad in pod tiri dobro povezana s prenovljeno Vilharjevo cesto, celota bo delovala kot učinkovito potniško vozlišče (?). Pove nam tudi, da bomo imeli severni in južni terminal za avtobusne linije. Za koncentracijo 2000 parkirišč Emonike in PCL (opomba: v javnem obveščanju še dodatnih 2500 parkirišč za Vilharijo in zgradbe na Masarykovi cesti) pravi, da se bodo s tem sprostile javne površine mirujočega prometa na območju Kolodvorske in omogočilo prestrukturiranje javnega prostora v ozelenjene ulice, ki bodo ponujale več prostora pešcem in kolesarjem. (A vsak investitor gradi parkirišča za svoje potrebe, za mirujoči promet na območju mu je kaj malo mar.)
Ureditev Šmartinskega podvoza omogoča normalen pretok, ki ga obravnava sprejeti prometni koncept, ki se bo moral prilagajati novim razmeram, nastalim s PCL. S širitvijo podvoza na Šmartinski cesti v štiripasovnico s pločniki in kolesarskimi stezami bo območje dobilo značaj bulvarja z obsežno ozelenitvijo parterja in nasaditvijo dreves v trojnem drevoredu. O logistiki med gradnjo Žnidaršič pravi, da bo ta zasnovana na podlagi načrtov za izvedbo. A vendar je logistika med gradnjo ključnega pomena. Ob poglobitvi železnice skozi PCL bo treba zgraditi začasne proge, saj ni mogoče prekiniti železniškega tovornega in tudi mednarodnega potniškega prometa za daljše obdobje. Gradnja Emonike, Vilharije in zgradb, ki bodo nastale na prodanem zemljišču ob Masarykovi cesti, omejujejo razvojne možnosti.
Od vsega povedanega, javnosti težko razumljivega, je novo le to, da bomo imeli severni in južni avtobusni terminal. Iz zapisanega se lahko izlušči namen vodenja tovornega železniškega prometa (vsake 3 minute, dan in noč) skozi PCL v megleno bodočnost tega in verjetno tudi naslednjega stoletja. Stihijsko planiranje se nadaljuje tudi z nepotrebno širitvijo in odstranitvijo obstoječega drevoreda na Linhartovi cesti s povečanjem prometa v središče mesta.
Kaj se je zgodilo z dogovorom o poglobitvi železnice na območju PCL med MOL in vlado RS? Ali nam je minister za infrastrukturo lagal? Tega nam Rok Žnidaršič ne pove. Intervju z njim je kontradiktoren dogovoru vlade in mesta: projektira se železniška postaja s tiri na terenu in ploščadjo za potnike nad tiri, avtobusna postaja je planirana izven Fabianijevega obroča s pentljo na Vilharjevo cesto (in ker ta ne zadošča, se bo zgradila še južna avtobusna postaja), rušil se bo nadvoz nad Dunajsko cesto in gradil novi megalomanski Šmartinski podvoz, projektira se železniška in cestna infrastruktura, obstoječa 178 let stara železniška postaja, ponos našega mesta, pa bo postala hotel.
Preusmeritev železniškega tovornega prometa na obvoznico je ključnega pomena, na kar opozarja stroka, a o tem MOL (javnost je tu izključena!) ne razmišlja. Denar je in ga je treba porabiti. Komu je mar za zdravje občanov?
Dolga leta opozarjava na problematiko PCL in LŽV. Po natisu brošure Drugi tir Koper–Divača, kako naprej? (2018) in Zelena Ljubljana ali razrezana betonska džungla (2021), sva v samozaložbi stiskala tudi tretjo brošuro: Kaj pa južno-vzhodna obvoznica, gospod župan? (2023). Naslov je ponovitev vprašanja, ki sva ga naslovila na gospoda župana v sredstvih javnega obveščanja pred tremi leti z opozorilom, da izvedba južno-vzhodne obvoznice ne vpliva na železniško in cestno infrastrukturo v Ljubljani. Odgovora nisva dobila. Brošuro pošiljava po pošti gospodu županu in podžupanu. Tokrat upava na odgovor. Našega podžupana Roka Žnidaršiča prosiva za komentar. Predlagava, da se vsi projekti in idejne rešitve predstavijo javnosti, saj so odločitve daljnosežne za občane in bodoče generacije.
Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana
Milan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
