Globalni trg robotike v kmetijstvu je po poročilu Global Agricultural Robots Market, ki ga od leta 2013 pripravlja britansko podjetje Allied Analytics LLP, ocenjen na 4,81 milijarde dolarjev v letu 2021. Največ robotov uporabljajo pri pridelavi mleka.
Pridelovalci mleka, ki na svetu že uporabljajo robotske roke predvsem pri molži in tudi pri čiščenju hlevov, ugotavljajo, da s tem stroške znižajo tudi do 35 odstotkov.
Robotizacija je vse bolj navzoča tudi pri reji piščancev. Tako je podjetje AGCO Grain & Protein kot ponudnik kmetijske opreme predstavilo trgu robotski sistem Scout – gre za sistemskega robota, ki je nameščen na stropu in z različnimi senzorji nenehno spremlja počutje pitovnih kokoši. Njegov namen je, da pravočasno zazna morebitne zdravstvene težave in prepreči ali pravočasno zazna njihovo obolenje.
Prednjačijo roboti na prostem
Po omenjenem poročilu naj bi se povečalo število robotov, ki se v kmetijstvu uporabljajo na prostem, v primerjavi s številom tako imenovanih robotov za notranje prostore, kot so rastlinjaki.
Na prva tri mesta so se uvrstili predvsem samovozeči traktorji, roboti za žetev ter robotski obiralniki sadja. Poznavalci prav tako ugotavljajo, da so roboti, ki opravljajo delo na poljih in njivah, vse bolj izpopolnjeni po zaslugi uporabe novih tehnologij in znanj s področij mehatronike in nanotehnologije. Še vedno pa je eden od največjih izzivov, kako »težko« robotsko roko naučiti, da pri obiranju ne bo uničila »mehkega« sadeža.
Na podlagi vrste pridelkov se roboti v nadaljevanju delijo na robote za poljščine, sadje, zelenjavo, mlečno industrijo in živinorejo ter druge. Pred letom dni so na svetu zaznali veliko rast uporabe robotov pri pridelavi različnih poljščin. Pri tem se v kombinaciji robotov in novih tehnologij od umetne inteligence, obogatene in navidezne resničnosti do avtomatiziranih robotskih procesov, analize velikih podatkov in verižnih tehnologij vse pogosteje uporabljajo različni senzorji. Ti so v pomoč pri preciznem kmetovanju, še posebej pri ciljnem škropljenju plevela.
V vzponu azijsko-pacifiški trg
Pri robotizaciji v kmetijstvu je v ospredju Severna Amerika, ki robote največ uporablja za delo v rastlinjakih, in to v povezavi s tehnologijo LIDAR (laserskimi čitalniki na svetlobni osnovi), ki razvršča pridelke po velikosti oziroma dozorelosti za prodajo na trgu.
Na drugem mestu po prihodkih in uporabi robotov v kmetijstvu je bil v letu 2021 azijsko-pacifiški trg. Še posebej v Indiji v robotizaciji enoličnega in težaškega dela vidijo priložnost za revolucionarne spremembe v panogi, ki ima vse več izzivov, da prebivalstvu ponudi dovolj kakovostne hrane.
Z robotizacijo v kmetijstvu se povsod v svetu poskušajo omiliti posledice staranja prebivalstva, ki deluje v tem sektorju. Po vladnih podatkih je tako v Južni Koreji 40 odstotkov kmetov v mlekarstvu starejših od 60 let in pri kmetovanju kar 42 odstotkov svojega časa porabijo za molžo krav. Zato se je v tej državi avgusta lani spodbujanja robotizacije za molžo lotila tudi korejska vlada, ki je v svoj program kmetijstva zapisala, da želi med drugim z avtomatično molžo mleka zmanjšati izgorelost kmetov pri tem opravilu.
Dejavniki, ki spodbujajo in ovirajo robotizacijo
Povsod v svetu, tudi v Evropi, naj bi zaradi pomanjkanja delavcev rešitve za opravila na kmetijah iskali tudi v najemanju robotov. Nakupi so za posamezne, razpršene in majhne kmetije še vedno velikokrat predragi. Tukaj je tudi za Slovenijo izziv možnost najemanja robotov z usposobljeno tehnično ekipo, morda v okviru zadrug, ki bi takšno storitev oddajale v najem posameznim kmetijam.
Kateri dejavniki naj bi najbolj spodbudili uporabo robotov v kmetijstvu? Kot prvo se omenja naraščanje števila prebivalcev na eni strani in pomanjkanje ustrezne delovne sile na drugi. Čeprav bo torej na svetu več ljudi, ki bodo potrebovali hrano, to hkrati pomeni, da bo vse manj ljudi, ki bodo še pripravljeni opravljati težaško in praviloma slabše plačano delo na kmetijah.
V robotizaciji kmetovanja mnogi avtorji vidijo tudi priložnost za tako imenovano pomlajevanje kmetij, torej prenos na mlajše generacije, ki bodo kmetije prevzemale in jih razvijale z manj fizičnega in več umskega dela ob pomoči novih tehnologij.
Na rast robotizacije v kmetijstvu naj bi vplivala tudi povečana dejavnost raziskav in razvoja na tem področju na svetovni ravni in pretok dognanj in znanja. Kot pomemben dejavnik se omenja tudi vse večja podpora vlad, ki so zainteresirane za večjo samooskrbo s hrano tudi v luči svetovnih dogajanj.
Glavna ovira za razcvet uporabe robotov pri kmetovanju povsod po svetu je še vedno premalo tehničnega znanja na kmetijah, potreben pa bo tudi zasuk v miselnosti. Marsikje, ne le pri nas, je namreč eden od zadržkov pri uvajanju novih tehnologij, vključno z roboti, vprašanje, kdo vse bo uporabljal podatke neke kmetije in za kaj. Zaupanje in pridobivanje novih znanj gresta torej zagotovo z roko v roki tudi pri robotizaciji kmetijstva, pred katerim je seveda še veliko drugih izzivov.
