Ginekologi odhajajo, čakalne dobe vse daljše

»Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo za to pogoje, lahko do leta 2026 brez ginekologa ostanejo pacientke iz 36 ginekoloških programov, to je približno 150.000 žensk,« v javnem pismu opozarja 157 slovenskih ginekologov in ginekologinj.

Kranj – V Sloveniji se ponašamo s prosto dostopnostjo in kakovostjo zdravstvene oskrbe na področju ginekologije. Specializirani ginekologi in njihovi timi skrbijo za reproduktivno zdravje žensk na primarni ravni ter zagotavljajo ustrezno oskrbo med nosečnostjo, kar Slovenijo uvršča med najvarnejše države za porod. Vendar ginekologi opozarjajo, da se srečujemo z izzivi, ki zahtevajo nujne spremembe, če želimo ohraniti takšno raven. »Ginekologi odhajajo, zapolniti njihove ambulante postaja vse težje. Mladi zdravniki se odločajo za drugačne poti, za bolnišnice, za zasebno prakso. Naše ambulante postajajo prepolne, čakalne dobe predolge. Vse to ogroža kontinuiteto in kakovost zdravstvene oskrbe žensk,« so zapisali.

Vsaka nosečnica, ki ima urejeno zdravstveno zavarovanje, ima v Sloveniji pravico do desetih preventivnih pregledov. Kot so poudarili, pa je sistem starostnih glavarinskih količnikov iz leta 1994, od katerega sta odvisna obremenjenost in tudi financiranje ginekoloških ambulant na primarnem nivoju, zastarel, posledično pa so nosečnice in starejše pacientke podcenjene. Ginekologi so prepričani, da je starostni glavarinski sistem treba posodobiti skladno s sodobno statistiko obiskov ginekoloških ambulant.

V nadaljevanju so pojasnili tudi, da so ženske pri dvajsetih letih prvič pozvane na ginekološki pregled, kar pomeni, da si morajo izbrati osebnega ginekologa. Žal pa ta izbira večkrat ni prepuščena lastni želji, temveč sreči – izberejo zdravnika, ki je bil na srečo še prost. »Po zadnjih podatkih imamo 157,4 ginekološkega programa na primarnem nivoju, kar z optimističnega vidika kaže počasno večanje števila programov v zadnjih letih. V omenjenih programih je opredeljenih 693.885 žensk, a še vedno ostaja cca 200.000 žensk brez opredelitve za izbranega ginekologa,« so opozorili ter dodali, da bi za idealno mrežo, v kateri bi bil prostor za vse ženske, ki jim izbira osebnega ginekologa pripada, in ginekologi ne bi opredeljevali nad priporočili, potrebovali še dodatnih sedemdeset programov.

Kot so poudarili, sistem za zdaj še deluje, vendar le zaradi »utrujenih in na etični pogon delujočih ljudi, ki v sistem še utopično verjamejo«. »Treba je dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Prav tako je treba delo ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade specialiste,« so zaključili in poudarili, da je odgovornost na strani ministrstva za zdravje, NIJZ in ZZZS.