PALAČO ARMERIJA KRASIJO OBRAZI EMINENTNIH MATEMATIČARK: "Ženske potrebujejo le več poguma in samozavesti" (FOTO)

Koper

Pred 8. Evropskim kongresom matematike, ki bo med 20. in 26. junijem potekal v Portorožu, je Univerza na Primorskem v avli palače Armerija odprla razstavo "Ženske v matematiki  Galerija portretov". O vlogi in položaju, ki ga imajo matematičarke, posebno znanstvenice, danes tako v svetu kot v Sloveniji, so spregovorile rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar, članica organizacijskega odbora 8. Evropskega kongresa matematike in koordinatorica razstave izr. prof. dr. Jasna Prezelj, predsednica Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) in ena od portretiran prof. dr. Neža Mramor Kosta in izr. prof. dr. Marjeta Kramar Fijavž, podpredsednica Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in tudi koordinatorica razstave.

Rektorica Univerze na Primorskem (UP) prof. dr. Klavdija Kutnar je uvodoma izrazila zadovoljstvo, da se je UP v sodelovanju z drugimi institucijami v Sloveniji, ki se raziskovalno ukvarjajo s področjem matematike, odločila za kandidaturo za Evropski kongres matematike v letu 2015. "V veliko veselje nam je, da je takratno vodstvo UP z dekanom matematikom dr. Draganom Marušičem dalo zagotovila, da smo si drznili iti v tako velik projekt," je dejala. Še posebej jo veseli, da je med trenutno prijavljenimi na 8. Evropski kongres matematike  8ECM, ki se bo junija odvil v Portorožu, 30 odstotkov žensk. "To je velik dosežek, saj je bil navadno ta delež nižji. Še bolj pomembno pa je, da je tudi med vabljenimi in plenarnimi predavatelji 30 odstotkov žensk," je zadovoljna rektorica, tudi sama matematičarka. Na kongres, ki bi sicer moral potekati že lani, a ga je epidemija covida-19 prenesla v letošnje leto, je trenutno prijavljenih 1456, a je Kutnarjeva prepričana, da bo število še naraslo. Že sedaj pa so tudi uradno največji Evropski kongres matematike doslej.

Prijavljeni udeleženci prihajajo iz 75 držav, največ iz Italije, sledijo Slovenija, Nemčija, Francija in Španija. "Zelo nas veseli, da četudi gre za evropski kongres, bodo z nami udeleženci iz celega sveta, 85 jih denimo prihaja iz Združenih držav Amerike, nekaj čez 30 pa s Kitajske," je poudarila Kutnarjeva. Med udeleženci bo tudi približno 300 študentov, kar je posebnost in za kar so se na UP še posebej potrudili.

prof. dr. Klavdija Kutnar

8ECM bo potekal v virtualni obliki, a je kljub temu približno 200 udeležencev napovedalo, da bo v tistem času obiskalo slovensko Istro. Med 20. in 26. junijem se bo zvrstilo skupno nekaj več kot 1000 dogodkov, od mini simpozijev do plenarnih in vabljenih predavanj ter predavanj za splošno javnost.

Pred kongresom pa je UP v palači Armerija danes odprla svetovno znano razstavo z naslovom "Ženske v matematiki  Galerija portretov". Razstavo so ob tej priložnosti še razširili, in sicer so prvotnim 13 portretirankam dodali še sedem obrazov. "Ker se bo kongres odvil v Portorožu, smo za skupni imenovalec izbrali Mediteran, kot prvo pa smo seveda dodali slovensko predstavnico, prof. dr. Nežo Mramor Kosta," je povedala izr. prof. dr. Marjeta Kramar Fijavž, podpredsednica Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) ter koordinatorica razstave.

izr. prof. dr. Marjeta Kramar Fijavž

Po njenih besedah je razstava pokazala na skupna doživljanja, ki jih imajo ženske matematičarke, in probleme, s katerimi se soočajo. Namen razstave je predstaviti različne vloge in položaje žensk v matematiki: "Želeli smo prikazati različne profile, ne le top vrhunske znanstvenice, ampak dejstvo, da lahko nekdo živi v akademskem okolju, predava, je uspešen. Tudi če ni v vrhunskih petih odstotkih, lahko kljub temu daje družbi druge stvari. Torej, da se lahko ženska najde na teh mestih in je uspešna, zadovoljna in jo to izpolnjuje, hkrati pa daje nekaj družbi."

Razstava, ki je v prvotni obliki prepotovala že ves svet, se bo iz Kopra preselila v vsa slovenska univerzitetna mesta, najprej v Novo Gorico.

Ob odprtju razstave sta o vlogi in položaju, ki ga imajo ženske kot znanstvenice danes v matematiki, ter trendih in programih, katerih cilj je povečati delež deklet oziroma žensk, ki se odločijo za študij matematike, spregovorili še prof. dr. Neža Mramor Kosta, predsednica DMFA in ena od portretirank, ter izr. prof. dr. Jasna Prezelj, članica organizacijskega odbora 8. Evropskega kongresa matematike ter koordinatorica razstave. 

Kje so vzroki za manjšo prisotnost žensk v akademskem okolju na področju matematike? Po besedah Prezljeve iz UP FAMNIT je razmerje na začetku študija matematike približno 60 odstotkov študentk in 40 odstotkov študentov, do doktorskega študija se ta procenta izenačita na 50, potem pa odstotek žensk, ki nadaljujejo akademsko kariero, pade na 23 odstotkov. Razlog za to vidi v različnih dejavnikih akademskega okolja, ki niso naklonjeni ženskam, ki imajo družine. "Ta razstava spodbuja ženske, da se potrudijo in vztrajajo na akademski poti, četudi je ta zaradi objektivnih okoliščin težja kot za moške kolege. Na vrhuncu raziskovalne kariere, ki je med 30 in 40 letom, ko je tudi skrajni čas za ustvarjanje družine, so ženske v slabšem položaju kot moški kolegi, ker ne morejo biti enako aktivne zaradi družinskih obveznosti. S to razstavo bi radi pokazali, da to ne pomeni, da bi se morale ženske odpovedati karieri, ampak da se je vredno potruditi, ker se da marsikaj narediti," je poudarila.

izr. prof. dr. Jasna Prezelj

Ena od portretirank prof. dr. Neža Mramor Kosta je, kot je dejala, začela svojo matematično kariero ob precej drugačnih pogojih, kot so danes. Kot je povedala, je šele kasneje ugotovila, da je bila pravzaprav na svoji poti akademski velikokrat edina ženska v zelo moškem okolju. Zakaj še vedno malo žensk vztraja na akademski poti? "V obdobju, ko se gradi akademska kariera, ženske dajemo prednost družini. A to se spreminja, saj imajo danes tudi moški več smisla za družino, kar me zelo veseli. To daje ženskam več možnosti, kar se vidi tudi v tem, da je vedno več žensk v znanosti in na univerzah, čeprav so še vedno precejšnje razlike. Poudariti bi želela, da namen razstave ni pokazati izjemne znanstvene dosežke matematičark, ampak opozoriti na to, kaj vse so lahko ženske, ki so uspešne v matematični karieri. Da se uspeti, morda moraš biti malo bolj vztrajen, a je nagrada zelo velika. Poklic matematičarke je zelo lep poklic in ga zelo priporočam vsem dekletom, ki jih matematika veseli. Matematika je res lepa," je poudarila.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija