Slovenska tiskovna agencija še kar brez financiranja
Upravno sodišče začasno zadržalo izvajanje vladne uredbe. Šef Ukoma očita STA, da ne opravlja javne službe.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Upravno sodišče je začasno zadržalo izvajanje vladne uredbe o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), zato na STA pričakujejo, da bosta vlada in vladni urad za komuniciranje (Ukom) nemudoma plačala zapadle obveznosti in s tem izpolnila določbe zakona o STA in sedmega protikoronskega zakona (PKP7).
Ta namreč določa, da se ne glede na to, ali je STA z ustanoviteljem sklenila pogodbo, za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu z njenim sprejetim poslovnim načrtom.
Na trditve vladne strani, da obstoj STA ni več ogrožen, ker je ta prodala terjatev do ustanovitelja, je upravno sodišče odgovorilo, da gre zgolj za prodajo enega mesečnega zahtevka za nadomestilo za opravljanje javne službe za maj 2021, kar po njihovi presoji v težki finančni situaciji agencije še ne pomeni, da ji ne grozi več težko popravljiva škoda.
»Utemeljeni so ugovori STA, da v primeru nezadržanja izpodbijane uredbe ne bi bilo izplačano nadomestilo za opravljanje javne službe v skladu s sprejetim poslovnim načrtom za leto 2021, saj ima vlada v izpodbijani uredbi podlago, da se v primeru nesklenitve pogodbe storitve javne službe plačujejo v skladu z uredbo,« je zapisala predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan in nato navedla, da o sami tožbi sodišče sploh še ni razpravljalo. Tudi zoper ta sklep je možna še pritožba.
»Tudi po PKP7 financiranje ni kar direktno, STA mora opravljati javno službo,« pa vztraja direktor Ukoma Uroš Urbanija in pri tem navaja, da STA tega trenutno ne počne, ker nobenemu mediju ne dovoli uporabljati storitev javne službe, ki morajo biti brezplačne.
»Od vsakega medija namreč zahteva, da pred uporabo teh storitev podpiše s STA tržno pogodbo, kar je evidentna kršitev zakona,« pravijo na Ukomu, kjer se pri tem sklicujejo na zakon o STA, ki sicer govori le o »dostopnosti« za vse pod enakimi pogoji. S tem pa bi po mnenju sogovornikov STA finančno lahko postala še bolj odvisna od proračunskih sredstev – zmanjšal bi se njen prihodek iz tržnih dejavnosti –, zato se na STA še krepi strah pred »madžarskim scenarijem«, kjer se je oblast najprej lotila neodvisnosti javnih medijev.
Ker pogodba, o kateri sta se STA in Ukom pogovarjala, temelji na vladni uredbi po odločitvi upravnega sodišča, na STA opozarjajo, da te zdaj ne morejo in ne smejo podpisati. Pripravljeni pa so na nove pogovore o besedilu pogodbe, ki bo upoštevalo celotni pravni okvir, ki ureja delovanje STA.
»Če si je direktor Veselinovič premislil in priznava Ukom kot predstavnika ustanovitelja tudi brez uredbe, pa se seveda lahko podpiše v luči novih okoliščin v tem delu prilagojena pogodba,« pravi Urbanija, ki pa se o njeni vsebini ni pripravljen pogovarjati, češ da samo upošteva zakon.
Ta namreč določa, da se ne glede na to, ali je STA z ustanoviteljem sklenila pogodbo, za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu z njenim sprejetim poslovnim načrtom.
Na trditve vladne strani, da obstoj STA ni več ogrožen, ker je ta prodala terjatev do ustanovitelja, je upravno sodišče odgovorilo, da gre zgolj za prodajo enega mesečnega zahtevka za nadomestilo za opravljanje javne službe za maj 2021, kar po njihovi presoji v težki finančni situaciji agencije še ne pomeni, da ji ne grozi več težko popravljiva škoda.
»Utemeljeni so ugovori STA, da v primeru nezadržanja izpodbijane uredbe ne bi bilo izplačano nadomestilo za opravljanje javne službe v skladu s sprejetim poslovnim načrtom za leto 2021, saj ima vlada v izpodbijani uredbi podlago, da se v primeru nesklenitve pogodbe storitve javne službe plačujejo v skladu z uredbo,« je zapisala predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan in nato navedla, da o sami tožbi sodišče sploh še ni razpravljalo. Tudi zoper ta sklep je možna še pritožba.
»Tudi po PKP7 financiranje ni kar direktno, STA mora opravljati javno službo,« pa vztraja direktor Ukoma Uroš Urbanija in pri tem navaja, da STA tega trenutno ne počne, ker nobenemu mediju ne dovoli uporabljati storitev javne službe, ki morajo biti brezplačne.
»Od vsakega medija namreč zahteva, da pred uporabo teh storitev podpiše s STA tržno pogodbo, kar je evidentna kršitev zakona,« pravijo na Ukomu, kjer se pri tem sklicujejo na zakon o STA, ki sicer govori le o »dostopnosti« za vse pod enakimi pogoji. S tem pa bi po mnenju sogovornikov STA finančno lahko postala še bolj odvisna od proračunskih sredstev – zmanjšal bi se njen prihodek iz tržnih dejavnosti –, zato se na STA še krepi strah pred »madžarskim scenarijem«, kjer se je oblast najprej lotila neodvisnosti javnih medijev.
Ker pogodba, o kateri sta se STA in Ukom pogovarjala, temelji na vladni uredbi po odločitvi upravnega sodišča, na STA opozarjajo, da te zdaj ne morejo in ne smejo podpisati. Pripravljeni pa so na nove pogovore o besedilu pogodbe, ki bo upoštevalo celotni pravni okvir, ki ureja delovanje STA.
»Če si je direktor Veselinovič premislil in priznava Ukom kot predstavnika ustanovitelja tudi brez uredbe, pa se seveda lahko podpiše v luči novih okoliščin v tem delu prilagojena pogodba,« pravi Urbanija, ki pa se o njeni vsebini ni pripravljen pogovarjati, češ da samo upošteva zakon.
