284 predlogov za izboljšanje šolstva in vzgoje do leta 2033

V dokumentu je skupaj opredeljenih 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v šest prednostnih področij. Kot ključni strateški cilj je Janez Vogrinc, sicer dekan ljubljanske pedagoške fakultete, na novinarski konferenci izpostavil, da predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja izzivom sodobne družbe.

Med ključnimi smermi razvoja, ki so jih opredelili v dokumentu, so vzgojno delovanje vrtcev in šol, podpora psihosocialnega razvoja ter socialnega in čustvenega učenja ter spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture, pri čemer so izpostavili tudi pomen razvoja digitalne pismenosti. Krepiti želijo kulturno umetnostno vzgojo ter inkluzivno naravnanost in zagotavljati pogoje za dobro duševno in telesno zdravje. Med ključnimi usmeritvami so tudi skrb za kakovostno poučevanje in učenje, skrb za kakovostno izobražene in tudi zadovoljne strokovne in vodstvene delavce ter nadgrajevanje sistema ugotavljanja zagotavljanja kakovosti, in sicer bi s samoevalvacijo zagotavljali boljše sodelovanje ustanov in strokovnjakov v podporo strokovnega dela vrtcev in šol. Prizadevajo pa si tudi za nekoliko bolj vsebinsko usklajeno delo zavodov, je naštel Vogrinc.

Po njegovih besedah predlagajo, da se do leta 2033 za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje nameni najmanj 4,6 odstotka BDP, in sicer s postopnimi letnimi dvigi s sedanjih 4,17 odstotka.

Kot je napovedal Vogrinc, bodo osnutek nacionalnega programa v februarju in marcu predstavili strokovni javnosti na petih regijskih srečanjih.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda po predstavljenem osnutku pričakuje komentarje, tudi kritike, in tudi javno razpravo v državnem zboru, na podlagi česar bodo po njegovih besedah dopolnili dokument.

"Seveda nas s tem, ko bo dokument pripravljen, čaka šele tisto pravo delo. To pomeni pripraviti akcijski načrt za to, da se posamezni ukrepi, ki so zapisani v tem dokumentu, dejansko tudi udejanjijo," je dejal minister. Ministrstvo bo namreč, kot predvideva osnutek, v šestih mesecih po sprejetju dokumenta pripravilo področne akcijske načrte.

"Verjetno bo imelo ministrstvo tukaj kar nekaj dela, ker bo treba navsezadnje pogledati pravzaprav tudi finančne učinke in to, kako hitro se lahko določeni ukrepi uresničijo," je ocenil Felda. Se bodo pa morali ukrepi po njegovih besedah verjetno še prilagajati izzivom, ki šele prihajajo in "za katere morda danes niti še ne vemo, kakšni bodo". Ministrstvo naj bi tudi spremljajo uresničevanje ciljev iz dokumenta in vsako tretje leto strateškega obdobja pripravilo analizo.