Za dostopno dolgotrajno oskrbo

Nemudoma je treba sprejeti ukrepe za zaposlovanje, razvoj in krepitev kadra na področju socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, so med drugim opozorili na posvetu v državnem svetu.

Ljubljana – V organizaciji komisije za socialno varstvo v državnem svetu je nedavno potekal posvet o dolgotrajni oskrbi, katerega namen je bil pregledati stanje na področju uvajanja novega sistema dolgotrajne oskrbe ter prispevati k rešitvam za učinkovito implementacijo veljavne zakonodaje in podzakonskih aktov. Sodelujoči so poudarili, da se pri uvajanju novega sistema soočajo z mnogimi težavami, med katerimi so nedelovanje informacijskega sistema za obravnavo novih vlog in izdajo odločb oskrbovalcem družinskega člana, pomanjkanje informacij, ki jih potrebujejo centri za socialno delo, nedostopnost baz podatkov primerljivih pravic, pomanjkanje ustreznih kadrov za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe in nejasna časovnica zagotovitve delujočega sistema dolgotrajne oskrbe.

Predsednica Socialne zbornice Slovenije Breda Božnik je izrazila obžalovanje, da resorno ministrstvo ni udejanjilo dogovorjene namere in v pripravo zakonskih aktov ni vključilo predstavnikov širše strokovne in zainteresirane javnosti. Po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za solidarno prihodnost Luke Omladiča se z deležniki stalno pogovarjajo o odprtih vprašanjih. Po uvodnih zapletih naj bi bilo v kratkem izdanih okoli tisoč novih odločb oskrbovalcem družinskega člana. Še ta mesec naj bi predstavnikom občin predstavili priročnik, ki zajema ukrepe na ravni lokalnih skupnosti.

Kot so sporočili iz državnega sveta, so se sodelujoči strinjali, da mora biti dolgotrajna oskrba dejansko dostopna, uporabna, kakovostna in varna ter da se obseg pravic iz naslova zdravstvene nege in drugih storitev zdravstvenega varstva z vpeljavo novega sistema ne sme skrčiti. Opozorili so, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe za zaposlovanje, razvoj in krepitev ustreznega števila kadra na področju socialnovarstvenih storitev ter dolgotrajne oskrbe. Prav tako je treba poenostaviti postopke, povezane z dolgotrajno oskrbo, in zagotoviti dostopnost vstopnih točk na centrih za socialno delo. Ugotavljali so tudi, da je treba nemudoma aktivirati nacionalno koordinacijsko skupino z namenom usklajene in pravočasne priprave vseh ključnih deležnikov, da se bo izvajanje dolgotrajne oskrbe v letu 2025 lahko začelo.

Dolgotrajna oskrba na domu

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije pa sta pripravila posvet o dolgotrajni oskrbi na domu, ki je, kot so poudarili, ena bistvenih pravic dolgotrajne oskrbe. Čeprav se bo pravica začela izvajati s 1. julijem 2025, so prepričani, da je treba priprave za njeno uveljavitev začeti takoj. S posvetom so opozorili na odprta vprašanja, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi, pri čemer se jim zdi nujno, da na določena vprašanja najdejo skupaj odgovore pristojno ministrstvo, uporabniki storitev, stroka, socialni partnerji, občine in izvajalci. V razpravi so poudarili, da je treba poskrbeti za dostojne plače kadra in pogoje dela, ter izrazili bojazen, ali bodo uporabniki storitev res imeli ključno vlogo pri izbiri in načinu koriščenja pravic. Na posvetu so tudi ugotavljali, da se mora cena prispevka za pomoč na domu po občinah poenotiti, lokalnim skupnostim, ki bodo nosilke dolgotrajne oskrbe na domu in še naprej pomoči na domu, pa je treba zagotoviti vire, tako v smislu financ kot tudi infrastrukture.