Zdaj, ko bi si želela le nekaj miru in varnosti, so jo soočili z nepričakovano novico – zapustiti bo morala kraj, ki ga je vse življenje imenovala dom.
Celjanka opozarja na prakso, ki se zdi številnim nepravična: zaposleni v Splošni bolnišnici Celje morajo ob upokojitvi zapustiti službeno stanovanje. "Sploh ne morem verjeti. Si predstavljate, da vse življenje živite v stanovanju, nato pa se upokojite in morate iskati nov dom," je povedala Celjanka, ki se je obrnila na uredništvo Večera. "Potem ko si ves zgaran, ko se ti že nič več ne ljubi, moraš nekje drugje začeti znova," pravi.
Kot pravi, bi razumela, če bi nekdo zapustil službo in odšel drugam, a izselitev ob upokojitvi se ji zdi pretirana. Omenja tudi primer znanca, zaposlenega v celjski bolnišnici, ki je lahko stanovanje nekoč celo odkupil – danes pa ta možnost ni več na voljo: "Poznam primere, ko je bil mož zaposlen v Splošni bolnišnici Celje, a je umrl, v stanovanju pa še vedno živi njegova žena. Očitno sta lahko ob njegovi upokojitvi stanovanje odkupila, sedaj pa te možnosti ni več."
V bolnišnici se branijo: "Stanovanja niso naša, mi jih samo upravljamo"
V celjski bolnišnici pojasnjujejo, da se zgolj držijo zakona. Stanovanja niso njihova last, temveč so v lasti ministrstva za zdravje, bolnišnica pa jih le upravlja.
"V skladu z internim pravilnikom se službeno stanovanje odda zaposlenemu v najem za čas zaposlitve v Splošni bolnišnici Celje. Najemna pogodba poleg razlogov, določenih z vsakokratnim veljavnim stanovanjskim zakonom, preneha tudi v primeru upokojitve," so pojasnili.
Odkup stanovanj ni možen, ker bolnišnica z njimi formalno ne razpolaga – to prepoveduje tudi zakon o stvarnem premoženju države. Kljub temu v petih letih beležijo zgolj eno prošnjo za odkup, čeprav upravljajo 73 službenih stanovanj in eno stanovanjsko hišo.
Načrtovali so celo prodajo stanovanj
Neuradno je bilo v preteklosti govora tudi o prodaji stanovanj, s katero bi si bolnišnica poskušala izboljšati finančno stanje. Lani so namreč poslovno leto zaključili s 4,1 milijona evrov izgube.
Kot glavne razloge za negativni rezultat navajajo izpad prihodkov zaradi zdravniške stavke, dodaten pritisk na proračun so povzročile tudi nenačrtovane podražitve, kot so višje cene zdravstvenega materiala, laboratorijskih storitev, stroški stavbnega zemljišča in odškodnin. Najbolj pa je za veliko izgubo krivo pomanjkanje kadra, ki vodi v dražje oblike dela in nepokritost določenih programov, ki jih izvajajo. Težave so posebej izrazite na urgentnem centru, kjer morajo zdravniki zaradi pomanjkanja kadrov pokrivati več delovišč hkrati, kar vodi v dodatne obremenitve.
Velik izziv predstavlja tudi radiološki oddelek, kjer je zaposlenih le še pet radiologov. Na razpis za zaposlitev se ni odzval nihče, zato bolnišnica sodeluje z zunanjimi izvajalci prek podjemnih pogodb. Zanimanje za takšno sodelovanje je precej veliko, sploh za tisti del, ki ga radiologi lahko spišejo od doma. Zamud pri branju izvidov tako ni več, kvečjemu se zdaj na tem področju že odvija borba za delo, je neuradno slišati med njimi.
