Golob za sredo napovedal podpis dogovora za medicinsko fakulteto v Kopru

Državni zbor je redno zasedanje danes začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom. Premier odgovarja na vprašanja v zvezi z javnim zdravstvom, plačami v javnem sektorju, ukrepi kmetijske politike in predlogom Italije za prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo.

Golob pričakuje, da se bodo stebrna pogajanja zaključila do konca maja 

Zvonko Černač iz SDS je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi z ureditvijo plač v javnem sektorju in državni upravi. "Po dveh letih vaše vladavine polovica javnega sektorja stavka ali je stavkala, druga polovica pa se na stavko pripravlja. Znani ste po obljubah, ki ste jih doslej vse prelomili. Lani januarja ste izjavili, da bo leto 2023 leto reform, izpeljali niste nobene. Kar pa imajo ljudje po dveh letih vaše vladavine, so višji davki, vedno več čakajočih v zdravstvu in vrste pred okenci upravnih enot," je naštel Černač in premierja vprašal: Kdaj boste končno prevzeli odgovornost za stanje, da ljudje ne morejo normalno do storitev, za katere vsak mesec prispevajo preko davkov in prispevkov?"

Premier Golob je odgovoril, da je do nesorazmerij v plačnem sistemu javnega sektorja prišlo po tem, ko je enemu segmentu plače povišala prejšnja vlada. Poudaril je, da je ključni razlog za to, da je plačna reforma otežena, ravno odprava nesorazmerij, ki so nastala v prejšnjih mandatih. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo stebrna pogajanja, vključno z zdravstvenim sistemom, zaključila do konca maja in da se bodo do poletja zaključila tudi krovna pogajanja.

Golob: Celo kmetijske organizacije priznavajo, da to ni krivda te vlade 

Vida Čadonič Špelič iz NSi bo Goloba spraševala, kaj bo vlada oziroma on osebno kot predsednik vlade storil za razvoj in obstoj slovenskega kmeta, pri čemer opozarja, da pristojno ministrstvo še ni začelo pripravljati strateških dokumentov, ter izpostavlja kadrovske poteze ministrice.

"Razumem, da je predvolilni čas, ampak vseeno. Ta vlada, tudi jaz osebno, je dosegla v Bruslju premik, ki je izrazito v korist slovenskemu kmetu. In vlada na tem področju zasluži vse pohvale," je odgovoril Golob in poslanko Čadonič Špelič izzval, da sama pojasni, kaj je ta premik.

"Kar se tiče SKP (Skupne kmetijske politike) vsi vemo, da smo v obdobju izvajanja od 2023 do 2027. To je politika, ki se doreče v Bruslju, predlaga jo slovenska vlada, ki je to storila leta 2021, in ta kmetijska politika se pač izvaja. Sedanja in prejšnja ministrica sta ugotovili, da ima ta politika izrazit spregled na področju sožitja med ohranjanjem biodiverzitete in kmetovanjem in od tu izhaja največ konfliktov. Celo kmetijske organizacije priznavajo, da to ni krivda te vlade, ampak ravno obratno, da se je pod to vlado zgodil premik," je nadaljeval Golob. 

Glede strokovnosti kadrov pa je Golob dejal, da naj se obrnejo na ministrico, in dodal, da ministrica uživa njegovo zaupanje. 

"Gospod predsednik vlade, jaz sem v življenju naredila vse izpite, ki sem jih potrebovala, tudi za svoj znanstven naslov. Zdaj nisem pri vas na izpitu, vem pa, da govorite verjetno o uredbi o fitofarmacevtskih sredstvih. Kaj več niste mogli izpogajati, ker še vi ne veste, da se Skupna kmetijska politika skozi leta močno spreminja," je premierju odgovorila poslanka Čadonič Špelič. 

V vladi še preučujejo, ali bodo notranji nadzor na meji podaljšali 

Poslanec SDS Branko Grims pa je pa je premierju postavil vprašanje v luči nedavne izjave italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija, da je Italija zaprosila za začasno prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo.

Grims je danes Tajanijevo izjavo izpostavil predvsem v luči domnevnih groženj migracij za tuje naložbe, razvoj podjetništva in blaginjo prebivalstva. Poslanec in kandidat na prihajajočih volitvah za Evropski parlament je namreč prepričan, da je s tem vprašanje migracij postalo "ne samo varnostno, ampak tudi temeljno razvojno vprašanje".

Golob mu je v odgovoru odvrnil, da je Slovenija privlačno okolje za tuje poslovneže in vlagatelje. Glede mejnega nadzora je poudaril, da ima Slovenija z Italijo odlične odnose in da na vladi še preučujejo, ali bodo notranji nadzor podaljšali. Kot je poudaril, je meja med Slovenijo in Italijo bistveno bolj prepustna kot v primeru Avstrije, ki že dolgo izvaja nadzor na svojih mejah.

Grims je nadalje premierja vprašal, kako namerava ukrepati za zaščito države v primeru odločitev Rima o zaostritvi nadzora, ki ga po njegovih informacijah pripravljajo italijanske oblasti. Ti ukrepi naj bi začeli veljati jeseni, posledično pa bi to vodilo v dodatno ukrepanje Dunaja, je prepričan.

Golob je dejal, da v teh navedbah ni resnice, odgovarjanje na vprašanje, "ki temelji na popolnih izmišljotinah", pa označil kot zapravljanje časa. Premier trdi, da so stvari glede migracij kljub povečanemu številu prihodov pod nadzorom.

V nadaljevanju odgovora je izpostavil še potrebo po reševanju teh problematik na ravni Evropske unije in se spraševal, ali bi bilo povečanje števila prihodov iz Turčije lahko povezano s pogajanji Ankare z Evropsko komisijo glede novega paketa pomoči na področju begunske krize.

"Ta zakon bo v marsičem prinesel korenite spremembe" 

Tamari Vonta iz Gibanja Svoboda je premier odgovarjal na vprašanje o naslednjih korakih, ki bodo okrepili javno zdravstvo, in tudi o ukrepih, s katerimi bo vlada dolgoročno naslovila kadrovski primanjkljaj v zdravstvu.

Golob je v odgovoru ponovil, da je zdravstvo "prva prioriteta te vlade". "To se ni spremenilo od prvega dne, ne glede na spremembe v ekipi," je dejal. Pojasnil je, da je v normativnem načrtu dela vlade za letos 12 zakonov s tega področja in da bo vlada "tudi ta teden potrjevala določene nove zakone oziroma izhodišča".

Spregovoril je o predvidenih spremembah zakona o zdravstveni dejavnosti. Premier verjame, da bodo pripravljena izhodišča ta teden potrjena v koaliciji in jih bodo prihodnji teden obravnavali na vladi. "Ta zakon bo v marsičem prinesel tako korenite spremembe na področju javnega zdravstva, da bo spremenil celotno krajino, celoten sistem," meni.

Po Golobovih besedah gre namreč za enega najtežjih izzivov, saj da se je "dvojna praksa v sistemu razširila prek vseh meja". Gre za to, da zdravniki, ki so zaposleni v eni od javnih ustanov, svoje delo opravljajo tudi drugje. Ob tem je premier poudaril, da "niso vse dvojne prakse napačne, še manj so vse škodljive". Nekatere so po njegovih ocenah zelo koristne in jih bodo tudi v prihodnje spodbujali. Gre za tiste, ki delo izven svoje matične ustanove opravljajo v drugih javnih zdravstvenih ustanovah in tako pomagajo, da javni zdravstveni sistem deluje, je pojasnil.

"Obstaja pa tudi druga kategorija dvojnih praks, ki pa niti približno niso koristne za javni zdravstveni sistem, še manj pa zaželene," je navedel. Tako bodo po njegovih napovedih v zakonskem besedilu potegnili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Ob tem je zagotovil, da zasebni izvajalci ali koncesionarji, ki imajo svoje zaposlene, s tem zakonom ne bodo v ničemer prizadeti.

V četrtek o tem, kdo bo preiskoval poslovanje podjetij GEN-I in Star Solar

Redno zasedanje DZ se bo nadaljevalo še v sredo in četrtek. V sredo bo med drugim na dnevnem redu seje predlog za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2.

V četrtek bodo obravnavali tudi akt o odreditvi parlamentarne preiskave glede domnevnih odvzemov otrok iz slovenskih porodnišnic med letoma 1965 in 1991 ter glasovali o sestavi preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij GEN-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda. DZ bo volil tudi tri člane sodnega sveta.

Novice Zelenski se je zahvalil Golobu

Novice Robert Golob za CNN: Vse, kar lahko naredimo, je bolje, kot da ne naredimo nič

Novice Golob: Dovolj je, zdravniki bodo svojo energijo posvečali javnemu zdravstvu, ne pa zasebnikom