DL: Transparentnost občin - Posavske občine delujejo najbolj pregledno

13.2.2022 | 14:20

Ivan Molan je župan najtransparentnejše obcine med Kolpo in Sotlo. (foto: J. K.)

Naredili raziskavo o odprtosti in transparentnosti slovenskih občin – Nejc Horvat: Popolnoma odprto delovanje je cilj, h kateremu je treba stremeti – Z najvišjo oceno MO Ljubljana, Brežice na petem, Sevnica na enajstem, Krško na trinajstem mestu – Veliko možnosti za izboljšanje delovanja občin

Občine z večjim številom prebivalcev in višjim proračunom so pri svojem delovanju praviloma bolj odprte in transparentne, kaže raziskava o odprtosti in transparentnosti slovenskih občin. Avtorji raziskave ugotavljajo, da večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom.

Lokalna samouprava ima velik vpliv na življenja Slovenk in Slovencev, zato mora biti delovanje občin odprto in vključujoče. Transparentnost, odprtost, integriteta in učinkovitost so temelj zagotavljanja odgovornega ravnanja oblasti, poudarja Nejc Horvat z inštituta Danes je nov dan, ki je v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja izvedel raziskavo o odprtosti in transparentnosti slovenskih občin.

Kot je ob predstavitvi izsledkov raziskav izpostavil Horvat, je možnost vpogleda v delovanje oblasti minimalni demokratični standard, popolnoma odprto delovanje pa cilj, h kateremu je treba stremeti. Takšno delovanje občankam in občanom namreč omogoča sodelovanje v različnih procesih lokalne samouprave. »Višji kot so standardi odprtosti, transparentnosti in dostopnosti, višja je podpora in zaupanje javnosti v delovanje institucij,« je opozoril.

Po njegovih besedah so želeli zaupanje javnosti v delovanje institucij dvigniti na višjo raven, zato so pripravili sistematičen pregled področja. V raziskavi o transparentnosti in odprtosti slovenskih občin so z 80 kazalniki, razdeljenimi v pet vsebinskih sklopov, analizirali 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali podatke za leto 2020, ki se nanašajo na transparentnost delovanja občinskega sveta, preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, transparentnost in vključenost prebivalcev v postopek sprejemanja občinskega proračuna, dostopnost občinskega spletnega mesta ter vključenost javnosti v delovanje občine in ustrezno obveščanje.

Avtorji raziskave so ugotovili, da 95 odstotkov občin pri pregledu vsebin ni doseglo niti polovice od 100 možnih točk. V povprečju so dosegle 34,9 točke. Najvišjo oceno je z 67,2 točke dosegla Mestna občina Ljubljana, najnižjo pa Občina Velika Polana, ki je zbrala 13,5 točke. »Občine tako v veliki meri ne omogočajo ustrezne participacije ali informiranja občank in občanov. Tudi kadar so podatki na spletnih mestih objavljeni, so pogosto skriti v zapletene labirinte hiperpovezav ali pa na voljo le v več sto strani dolgih in zapletenih dokumentih,« so še navedli.

KJE SO OBČINE NAŠE REGIJE

Kako so se odrezale občine iz naše regije? Od vseh so najvišje posavske – Brežice so na petem mestu, Sevnica je enajsta, Krško pa trinajsto. Mestna občina Novo mesto je denimo na 19. mestu, Trebnje in Mirna Peč na 101., najnižje pa so Straža (164.), Metlika (169.), Kostanjevica na Krki (174.), Kostel (200.) in Osilnica (202.).

Raziskovalci poudarjajo, da imajo prav vse občine v odnosu do občank in občanov še veliko možnosti za izboljšanje svojega delovanja. Za vsako občino so podali nekaj priporočil, s pomočjo katerih bo lahko v prihodnje delovala še bolj odprto.

Občini Brežice med drugim priporočajo, naj podatke o delu občinskega sveta objavlja v strojno berljivih formatih, kajti samo strojno berljivi podatki raziskovalcem in novinarjem omogočajo poglobljeno analizo dela občine. »Občina naj zagotovi večjo transparentnost dela delovnih teles občinskega sveta. Delovna telesa so sestavni deli lokalne samouprave in pogosto močno vplivajo na odločitve, ki jih svetniki sprejemajo na sejah občinskega sveta,« so še zapisali.

Tudi Občini Metlika so priporočili, naj bodo podatki o delu občinskega sveta v strojno berljivih formatih in naj objavi kontaktne podatke, vsaj elektronske naslove, občinskih svetnikov, kajti občani morajo imeti možnost kontaktiranja svojih izvoljenih predstavnikov. »Občina naj organizira javno razpravo glede predloga proračuna in objavi vabilo na spletnem mestu občine. Organizirana javna razprava o letnih proračunih občanom namreč omogoča informiranje in podajanje predlogov o porabi občinskih sredstev,« so med drugim tudi navedli avtorji raziskave.

Barbara Vraničar, višja svetovalka za projekte in odnose z javnostmi na metliški občini, pravi, da so nekatera priporočila že upoštevali. Glede priporočila, naj podatke o delu občinskega sveta objavljajo v berljivih formatih, pojasnjuje: »Občina Metlika objavlja podatke o delu občinskega sveta v formatu PDF, ki je odprt standard za izmenjavo elektronskih dokumentov in je bil ustvarjen z namenom prikazovanja in izmenjave dokumentov, neodvisno od programske opreme, strojne opreme ali operacijskega sistema. Z vzdrževalcem spletne strani se bomo pogovorili tudi o možnosti objave podatkov v strojno berljivih formatih.« Občinskim svetnikom bodo tudi predlagali možnost objave njihovih kontaktnih podatkov na spletni strani. Glede razprave o proračunu občine pa pravijo, da je gradivo objavljeno na njihovi spletni strani teden dni pred napovedano sejo, do njega lahko dostopa kdor koli. »Občina se zaenkrat ni odločila za participatorni proračun, saj skozi financiranje krajevnih in mestne skupnosti vključuje občane v odločanje o porabi sredstev. Občina letno za financiranje krajevnih in mestne skupnosti nameni okoli 200.000 evrov letno oziroma 24 evrov na občana, kar je več kot nekatere občine, ki imajo participatorni proračun,« še dodajajo na metliški občini.

Tudi v občini Kostanjevica na Krki so seznanjeni z raziskavo, a po njihovem mnenju ta »nesporno ne odraža dejanskega stanja v občini, kar se tiče transparentnosti in odprtosti,« poudarja direktorica občinske uprave Judita Lajkovič. »Zavedamo se, da smo tu za in zaradi ljudi in tako tudi delujemo na vseh nivojih, kar nam je potrdil tudi nedavno opravljen inšpekcijski pregled naše spletne stran (od koder so podatke črpali tudi izdelovalci raziskave) po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij s strani Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata za javni sektor, Inšpekcije za informacijsko družbo. In samo te ugotovitve so za nas merodajne in zavezujoče,« pravi direktorica.

Županja Občine Osilnica Alenka Kovač pa odgovarja, da se zavedajo, da imajo »pomanjkljivo obveščanje oziroma transparentnost, kar je predvsem posledica menjave občinske spletne strani«.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista 6. januarja 2022

Rok Nose