Državni zbor rokohitrsko do malo manj neenake volilne pravice

Ustavno sodišče je pred petimi leti odločilo, da je na volitvah v državni zbor volilcem kršena enakost volilne pravice. Pozneje je podobno razsodilo za več občin. Ministrstvo za javno upravo je 65 najbolj odstopajočim občinam zapovedalo, naj enakost zagotovijo tako, da bo en občinski svetnik zastopal približno enako število volilcev. DZ se je pred tremi leti izognil tovrstnemu oblikovanju volilnih okrajev.

Enakost volilne pravice je pomembna. V Sloveniji je pri volitvah v državni zbor (DZ) in na lokalnih volitvah v 65 občinah kršena. Za slednje je to z analizo volilnih enot ugotovilo ministrstvo za javno upravo. Naložilo jim je odpravo neskladij. Večina je to že naredila. Deset občin, med njimi štiri primorske, naj bi enakost zagotovile do zapovedanega marca prihodnje leto. Ker je enakost volilne pravice vsaj tako pomembna na državni ravni in je DZ pred tremi leti z rokohitrsko spremembo velikosti 15 volilnih okrajev ni zagotovil, preseneča, da se v zvezi z enakostjo pravice v državi ne dogaja nič. Ne vemo niti, kakšna usoda čaka na referendumu visoko podprto, sicer nejasno predstavljeno uvedbo preferenčnega glasu za volitve v DZ.

Nad ustavno odločbo z blaževim žegnom

Poslanci minulega mandata so po razsodbi ustavnega sodišča, da je 1,6 milijona volilcem kršena enakost volilne pravice za volitve poslancev DZ, mencali tri leta. Pomembna, od sicer več elementov enakosti, je velikost osmih volilnih enot in 88 volilnih okrajev. Po enajst jih je v vsak enoti in vsak naj bi ob enakosti pravice dobil po enega poslanca. V celoti temu niti v najbolj idealnih razmerah razdelitve Slovenije in s proporcionalnim volilnim sistem ne bi bilo mogoče zadostiti. Neposredni poslanski mandati se namreč delijo na ravni volilnih enot in iz ostankov glasov na ravni države. A razlike v velikosti okrajev in z njimi neenakost so po malenkostni prilagoditvi okrajev ostale pretirano visoke.

Deset občin, med njimi štiri primorske, naj bi enakost zagotovile do zapovedanega marca prihodnje leto.

Ob razsodbi ustavnih sodnikov so največji volilni okraji šteli skoraj štirikrat več prebivalcev od najmanjših, okrog 20 pa jih ni imelo izvoljenega poslanca. Po spremembi velikosti ali premestitvi delov od 15 okrajev, sedaj 18 okrajev še vedno nima poslanca. Najmanjši okraji (Izola, Tržič, Ruše) imajo manj kot 13.000 volilcev, največje Celje 1 pa ima 29.400 volilcev.

Na ravni volilnih enot se razlike poravnajo. Med največjo Ljubljana Center in najmanjšo Ljubljana 2 je razlika pet odstotkov volilcev. Težava je, da številne enote niso ne zgodovinsko ne kulturno povezane. To ob enakosti volilne pravice zahteva zakon. Idrija denimo ni z ničemer povezana z Jesenicami, a je z njimi v prvi volilni enoti.

Večina občin se je uskladila z navodili ministrstva. Ker vse kaže, da DZ tega ne bo storil, ostaja vprašanje, zakaj občine morajo storiti nekaj, kar državi ni treba.

Izglasovana podpora preferenčnemu glasu. Pa kaj?

Med letošnjimi referendumi je najvišjo podporo dobila uvedba preferenčnega glasu za volitve v DZ. Z njim bi volilci lahko vplivali na izvolitev kandidata in ne le izkupiček političnih strank.

Na evropskih volitvah je glas v uporabi množično. Gre za neobvezni relativni glas. Prav tak je na lokalnih volitvah, le da na njih uporaba ni prevladujoča. Pred neobvezujočim referendumom niso razložili, za kakšen preferenčni glas volilci glasujejo. Relativni v primeru DZ prav gotovo ne bi prinesel želene enakosti volilne pravice.

Povedati niti niso mogli, različnih mnenj o glasu, o spremljajočem preoblikovanju volilnih enot oziroma volilnega sistema, je več deset. Ali se s pozitivno podporo ljudi temu glasu oziroma z oblikovanjem smiselnega volilnega sistema kaj dogaja, ne ve nihče. Ker je do volitev, če bodo redne, le leto in pol, časa za oblikovanje novega sistema ni več.

Volilni sistem je bil po nastanku države oblikovan kot začasen. Poznejši razpad Slovenije na nevzdržnih 212 občin je zgovoren za to, da uravnoteženih volilnih enot, kaj šele okrajev, v razdrobljeni državi še dolgo ne bo mogoče smiselno oblikovati.

V občinah morajo enote urediti do največ deset- odstotnega odstopanja

Enakost volilne pravice zahtevata oba zakona - za DZ in lokalne volitve. Oba zakona torej določata izvolitev enega poslanca v okraju s približno enakim številom prebivalcev oziroma enega občinskega svetnika v volilnih enotah s približno enakim številom prebivalcev. Medtem ko je ministrstvo za javno upravo občinam odredilo prilagoditev volilnih enot tako, da število volilcev v njih ne bo odstopalo za več kot deset odstotkov od povprečja, država še ne razmišlja o zagotovitvi podobne enakosti. Da je zmeda popolna, zakona govorita o prebivalcih, ministrstvo pa uporablja in objavlja število volilcev. Razlika med najmlajšo slovensko občino (39 let povprečno stari prebivalci) in najstarejšo (53 let) je 14 let in pomeni nižji ali višji odstotek volilcev.

Večina občin se je uskladila z navodili ministrstva. Ker vse kaže, da DZ tega ne bo storil, ostaja vprašanje, zakaj občine morajo storiti nekaj, kar državi ni treba. Da bi DZ sprejel spremembe volilnega zakona in zanj zagotovil ustavno potrebni dve tretjini glasov poslancev, ni mogoče pričakovati. Prenova volilnih sistemov je potrebna v obeh - na lokalni in državni ravni. V obeh je nujno doreči ne le uporabo, pač pa kakšen - relativni ali absolutni - preferenčni glas uporabiti.

Občine do 12 svetnikov volijo po večinskem volilnem sistemu. Takih občin je bilo na zadnjih volitvah 65 in le 17 od teh je imelo oblikovanih več volilnih enot. Po proporcionalnem sistemu volijo v 147 občinah, a le 70 je imelo oblikovanih več enot. Rekorderka je bila občina sv. Jurij ob Ščavnici z vsega 2800 prebivalci in kar enajstimi volilnimi enotami. Ker je bila najmanjša enkrat manjša od največje, je v odpravo neenakosti, kot tudi v primeru nekaj drugih občin, napotilo ustavno sodišče. Ministrstvo za javno upravo se je odzvalo tako, da je 65 občinam z več kot desetodstotnim odstopanjem števila volilcev od povprečja v enoti naložilo odpravo neenakosti do pomladi prihodnje leto.

Večina v eno volilno enoto

Prevladujočim 125 občinam, v katerih so že doslej volili v enoviti volilni enoti, se je pridružilo še nekaj od pozvanih k zagotovitvi enakosti. Divača bo denimo poslej namesto v štirih volila v enoviti enoti. V eni enoti so doslej med ostalimi volili v obeh največjih občinah - Ljubljani in Mariboru in tudi v vseh treh primorskih središčih statističnih regij Kopru, Novi Gorici in v Postojni. Ob slednjih ima na Primorskem le eno enoto še deset občin, enajst pa ima več enot. Ministrstvo, med ostalimi, še čaka na ukrepanje v Vipavi in Idriji, ki imata organizirane tri enote in v v Piranu in Tolminu s po štirimi volilnimi enotami.

Volitve v eni enoti imajo prednosti in slabosti. Organizacija volitev in preštevanje glasov je lažje in bolj pregledno. Enakost volilne pravice gosteje poseljene in enovite občine tako dejansko lažje zagotovijo. Redkeje poseljene ali pa vsaj zelo raznolike bi v eni volilni enoti skoraj zanesljivo odrinile podeželske skupnosti od zastopnikov v občinskih svetih.

Z relativnim, neobveznim preferenčnega glasom so sedaj v prednosti manjše volilne enote. Kriterij je namreč, da relativni glas velja, če lista dobi vsaj četrtino preferenčnih glasov. Posameznim kandidatom se upoštevajo, če dobi vsaj desetino od vseh oddanih za listo. Kandidati manjše enote se z znanci z lahkoto dogovorijo za takšno število glasov. V večjih enotah to skoraj ni mogoče. Pač pa bi bile te na boljšem z absolutnim glasom. Zato je nujna celovita prenova vseh elementov volilnega sistema.

Piran, Tolmin in Idrija v zadregi

Na zahtevo ministrstva se doslej niso odzvale štiri primorske občine. V Vipavi upajo, da bodo volilne enote uskladili z morebitno priključitvijo zaselka Otošče, ki sedaj sodi v občino Divača, k sebi. Več zadreg imajo v raznoliki občini Piran, ki naj bi spremembe izpeljala do naslednjih lokalnih volitev.

Vsem neodločenim bodo v pomoč minuli teden sprejete spremembe zakona o lokalnih volitvah. Med drugimi je črtana določba, da morajo volilne enote obsegati območje ene ali več celovitih krajevnih skupnosti. Poslej bo omogočene oblikovanje enot z enim ali več naselij ali celo delov naselij. Določba bo redko poseljenima občinama Idrija in Tolmin pomagala ohraniti več volilnih enot in enakost volilne pravice. V ogromnem Tolminu (382 km² z 29 prebivalci na vsakem) in v Idriji (294 km² in 40 prebivali na vsakem) bodo enakost pravice s prilagoditvijo velikosti enot na ta način lažje zagotovili. Za primerjavo navajamo občino Izola (29 km² in 579 prebivalcev na vsakem km²), v kateri je ena volilna enoto tako rekoč idealna.

V občini Idrija se o spremembi enot odvija živahna polemika. Lista Odgovorni za občino omenja možnost ene enote ali posvetovanje z občani pred spremembami. Ker so slednji slabi poznavalci volilnih sistemov in sta oba - večinski in proporcionalni - v občinah skupaj s preferenčnim glasom nedorečena, predloga ne obetata najboljših rešitev.


Najbolj brano