Ob koncu leta 2020 je bilo po podatkih Združenih narodov po vsem svetu kar 82,4 milijona ljudi, ki so bili zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prisiljeni zapustiti svoje domove, od tega 26,4 milijona beguncev, ki so zbežali iz svojih držav. Za primerjavo, druga številka je za slab milijon višja od celotne populacije Avstralije, in če bi begunci, ki so prisiljeni živeti izven meja svojih držav, danes predstavljali svojo »državo«, bi bila ta po številu prebivalcev 53. na svetu – takoj za Kamerunom in pred Slonokoščeno obalo. In pri tem seveda ni čudno, da je med njimi tudi veliko nadarjenih športnic in športnikov.
Poleg vsega drugega je bila tem do nedavnega odvzeta tudi možnost, da bi svoj športni talent primerno razvijali in se preizkušali na največjih tekmovanjih proti najboljšim na svetu. Do spremembe pa je prišlo pred olimpijskimi igrami leta 2016 v Riu de Janeiru, ko so nekateri prvič dobili možnost nastopa na največjem športnem odru izmed vseh. Leto pred tem je namreč predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomas Bach na generalni skupščini Združenih narodov naznanil ustanovitev tako imenovane begunske olimpijske ekipe, ki bo nastopala pod olimpijsko zastavo in kratico EOR (na podlagi francoske besedne zveze équipe olympique des réfugiés). Letošnje igre v Tokiu so tako že druge, na katerih ima svoje mesto tudi ta.
Takoj blizu kolajne
Če je v Braziliji nastopilo deset športnikov in športnic, od katerih jih je pet prvotno živelo v Južnem Sudanu, po dva v Siriji in Demokratični republiki Kongo ter eden v Etiopiji, in sicer v atletiki, judu in plavanju, vidnejših uspehov pa niso dosegli, je že jasno, da bo v Tokiu drugače. Ekipa se je skoraj potrojila, 29 tekmovalk in tekmovalcev, ki so zbežali iz Afganistana, Demokratične republike Kongo, Eritreje, Irana, Kameruna, Južnega Sudana, Sirije in Venezuele, bo (oziroma je že) nastopilo v 12 različnih športih (atletika, badminton, boks, dviganje uteži, judo, kajakaštvo, karate, kolesarstvo, plavanje, rokoborba, strelstvo in tekvondo), med njimi pa je denimo včeraj tekvondistka Kimia Alizadeh, ki je na igrah v Riu de Janeiru že osvojila bronasto kolajno za Iran, od koder je lani prebegnila v Nemčijo, za las ostala brez odličja – v boju za tretje mesto jo je namreč premagala Turkinja Hatice Kubra Ilgun. Poleg tega bo v Tokiu za ekipo beguncev denimo nastopil Javad Mahjoub (prav tako je pobegnil iz Irana in je trenutno begunec v Kanadi), ki je na azijskem prvenstvu leta 2013 osvojil zlato kolajno, še en begunec iz Irana, ki živi v Kanadi, Hamoon Derafshipour, pa je na svetovnem prvenstvu v karateju leta 2018 osvojil bron.
A bistveno bolj kot izidi je pri ekipi begunskih športnikov seveda pomembno, da so sploh dobili priložnost nastopa – ne nazadnje se tudi olimpijsko geslo glasi »važno je sodelovati, ne zmagati«. Poleg tega njihov nastop, tako mednarodni olimpijski komite, »pošilja močno sporočilo vključevanja, solidarnosti in upanja ter svetu razkriva moč človeškega duha«. Ali, kot je dodal visoki predstavnik Agencije ZN za begunce Filippo Grandi: »To, da so preživeli vojne, preganjanja in tesnobo zaradi izgnanstva, jih že samo po sebi naredi za izredne ljudi, dejstvo, da zdaj kot odlični športniki nastopajo na olimpijskih igrah, pa me navdaja z neizmernim ponosom. In lepo pokaže, kaj je mogoče, ko se beguncem omogoči, da kar najbolje izkoristijo svoj potencial.«
Brez afer ne gre
Da bo olimpijska reprezentanca beguncev dobila priložnost za nastop v Tokiu, je sicer postalo jasno že kmalu po igrah v Riu de Janeiru. Ena od posledic uspešne premiere je bila namreč tudi ustanovitev Olimpijske begunske fundacije (Olympic Refuge Foundation – ORF), ki po besedah MOK skrbi za »zaščito, razvoj in opolnomočenje razseljenih mladih ljudi skozi šport 365 dni na leto po vsem svetu«. Obenem je MOK uvedel posebne štipendije za 56 nadarjenih mladih begunskih športnikov, izmed katerih so nato izbrali sodelujoče na letošnjih olimpijskih igrah. »Pri tem so bili prvi in najpomembnejši kriterij seveda njihovi športni rezultati, obenem pa smo upoštevali tudi njihove osebne zgodbe in želeli poskrbeti, da bo zasedba karseda pisana glede na spol, veroizpoved in nastope v različnih športnih disciplinah,« so še dodali pri MOK.
Je pa med pripravami na olimpijske igre že tudi med ekipo beguncev izbruhnila afera, povezana z atleti, ki so se pripravljali v Keniji. Ker so jim nastope na tekmovanjih urejali različni menedžerji in jim v primeru uspeha obljubljali denarne nagrade, ki pa jih kasneje ni bilo, ali pa so favorizirali nekatere svoje izbrance, se posamezniki, kar je v tem mesecu razkrila revija Time, v pripravljalni tabor niso želeli vrniti. S tem so sicer izgubili možnost za nastop v Tokiu, se pa nadejajo, da se bo njihov status uredil bodisi v Švici bodisi v Nemčiji, kjer so ostali, in bodo lahko svoj potencial razvijali naprej.
