Nagrajeni so zdravnik, slikar, rokometaš in kulturna organizacija

Na slavnostni seji občinskega sveta ob koprskem občinskem prazniku v marežganskem kulturnem domu so podelili tudi priznanja zaslužnim občanom in organizacijam. Zdravnik Stanislav Mahne je prejel Priznanje 15. maj.

Odpri galerijo

Komisija za nagrade in priznanja, ki jo vodi Gabrijela Kukovec Pribac, je na podlagi predlogov izbrala štiri nagrajence.

Primarij Stanislav Mahne, dr. med., je bil nagrajen za izjemen prispevek k razvoju kirurgije v slovenski Istri in skrb za skupnost. Poznan je kot skromen in priljubljen zdravnik, ki vseskozi strokovno in humano opravlja svoje delo, v prvi vrsti z mislijo na dobrobit pacienta.

Pripeljal je pro bono ambulanto

Iz rodnih Brkinov se je pri 13 letih z materjo, očimom in mlajšo sestro preselil v Koper, kjer še danes živi s svojo družino. Po maturi na koprski gimnaziji je leta 1967 diplomiral na ljubljanski medicinski fakulteti. Kot zdravnik je najprej služboval v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, nato pa vse do upokojitve kot specialist iz splošne kirurgije v Splošni bolnišnici Izola. Tam mu je bila zaupana obilica pomembnih funkcij, ob tem pa se je ukvarjal tudi z znanstveno-pedagoškim delom. Leta 2001 si je prislužil naziv primarij, leta 2013 pa priznanje Zaslužni član zdravniške zbornice Slovenije. Že pred upokojitvijo je pripeljal pro bono ambulanto v slovensko Istro, s tem pa zagotovil brezplačno obravnavo številnim bolnikom.

Leta 2022 je dr. Mahne izdal knjigo Razvoj izolske kirurgije in zgodbe kirurga, v kateri je orisal tako zgodovino zdravstva slovenske Istre in Krasa kot tudi razvoj Splošne bolnišnice Izola.

Oče rokometa v slovenski Istri

Če je Mahne legenda med zdravniki, je Marcel Djurdjevič legenda med športnimi trenerji. Velik del svojega življenja je posvetil prostovoljnemu delu v športu in vzgoji mladih, mnogi ga označujejo za očeta rokometa v slovenski Istri. Prav on je leta 1954 v Piranu začel izvajati redne rokometne treninge, leta 1962 je rokomet zanesel v Koper. V 90. letih je aktivno sodeloval pri ponovnem zagonu klubskega rokometa v Kopru, kjer je nato vrsto let skrbel za vzgojo klubskega podmladka, med njegovimi varovanci so bili tudi kasnejši državni prvaki in slovenski reprezentanti. Vrsto let je bil mednarodni rokometni sodnik in pobudnik ustanovitve Športne zveze Koper, ki jo je nekaj let tudi vodil.

Djurdjevič je velik pečat pustil tudi na širšem športnem področju, saj je kot športni pedagog imel neprecenljivo vlogo pri vzgoji mladih. Bil je ustanovitelj in predsednik Telovadnega društva Partizan, ki deluje še danes. Bil je tudi eden prvih trenerjev v Atletskem klubu Koper, za svoje športno udejstvovanje je leta 2007 prejel najvišje državno odlikovanje na področju športa, Bloudkovo nagrado za življenjsko delo.

Med ustanovitelji Galerije Insula

Ob Djurdjeviču je priznanje z veliko plaketo prejel še slikar Aleš Sedmak, ki sodi v zrelejšo generacijo slovenskih likovnih ustvarjalcev. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1980, že med študijem je leta 1974 vodil študijski kiparski simpozij Forma Viva v Študentskem naselju v Ljubljani, ustanovil je tudi delavnico SOG, ki velja za pionirko na področju grafike. Po zaključenem študiju se je vrnil v Koper, kjer je sprva delal kot pedagog in na osnovni šoli uvajal inovativne pristope pri likovnem pouku. Hkrati je leta 1987 ustanovil Galerijo Insula, med letoma 1998 in 2014 je organiziral projekt Kaverljag, deset let je predsedoval Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov.

Njegov umetniški prispevek je kompleksen, v njegovem opusu ima posebno mesto grafika, na svoj način je uveljavil monotipijo, zelo je cenjen kot ilustrator znanstvenih publikacij, hvalevreden je njegov prispevek pri oblikovanju knjig za slepe in slabovidne. Aleš Sedmak je s svojim umetniškim in pedagoškim delom ter organizacijskimi napori, usmerjenimi v izboljšanje položaja umetnikov, veliko prispeval k razvoju in kakovosti umetnosti ter splošne kulture v Mestni občini Koper, pa tudi v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.

Brez ZKD ne bi bilo kulturnih prireditev

Priznanje z veliko plaketo je prejela tudi Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper (ZKD MOK), ki vstopa v 60. leto delovanja. “S tem obeležuje šest desetletij vztrajnega prizadevanja za spodbujanje in bogatenje ljubiteljske kulture. Vsa leta povezuje in omogoča delovanje več deset različnih kulturnih ter umetniških društev, od pevskih zborov, orkestrov, glasbenih sestavov do gledaliških, folklornih, plesnih in literarnih skupin,” so zapisali v obrazložitvi.

Zavzema se za krepitev kulturne kohezije in pospeševanje dejavnosti društev, s posebnim poudarkom na pobudah za inovativnost kulturnih vsebin. V vseh letih delovanja je redno organizirala, soorganizirala in podpirala zavidljivo število kulturnih projektov, ki so nedvomno pripomogli h grajenju in prisotnosti ljubiteljske kulture v lokalnem okolju.

---