Romani enega najboljših sodobnih italijanskih pisateljev Antonia Scuratija o Benitu Mussoliniju so osupljivo branje. Zame predvsem zato, ker omogočajo razumevanje Mussolinija in fašizma na drugačen način od tistega, ki pri nas prevladuje. Mi fašizem razumemo predvsem kot ideologijo, ki je italijanizirala, preganjala in pobijala Slovence, jih pošiljala v Gonars, na Rab ali v Rižarno, kot ideologijo, ki je z žico obdala Ljubljano in v spregi z nacizmom povzročila največje zlo v človeški zgodovini. Zato je tudi vsak, ki ga pri nas označimo za fašista, globoko užaljen, pa čeravno so njegova stališča še tako podobna stališčem dučeja in njegovih črnosrajčnikov. Še politični nasledniki fašistov v Italiji, ki vse bolj odkrito simpatizirajo s fašizmom in njegovo dediščino, so neradi oklicani za fašiste. Tudi oni se bržkone zavedajo, da je bil fašizem kolonialen in genociden in je odpiral koncentracijska taborišča.
A vsaj v prvih dveh knjigah Scuratijeve trilogije o Benitu Mussoliniju, M. Sin stoletja in M. Človek preglednosti (prva je že prevedena v slovenščino, druga žal še ...
Danes bo pred Cukrarno tako imenovani happening, neponovljivi umetniški dogodek. Vizualni umetnik Matej Andraž Vogrinčič bo v zrak spustil na tisoče...
Vietnamski parlament je danes za novega predsednika države izbral dosedanjega ministra za javno varnost To Lama, poročajo tuje tiskovne agencije. Na...