Kung Fu Panda 4
Kung Fu Panda 4 je prihajajoča animirana komedija o borilnih veščinah, ki jo je produciral DreamWorks Animation in jo distribuira Universal Pictures. Je četrti del franšize Kung Fu Panda in nadaljevanje Kung Fu Panda 3 (2016). Film je režiral Mike Mitchell, sorežirala pa ga je Stephanie Ma Stine. V njem so dali svoje glasove Jack Black, Dustin Hoffman, James Hong, Bryan Cranston in Ian McShane, ki ponavljajo svoje vloge iz prejšnjih filmov, z Awkwafino, Violo Davis in Ke Huy Quanom, ki se pridružijo igralski zasedbi kot novi liki. Pri nas bo žal možno videti in slišati samo sinhronizirano verzijo.
V filmu se Po pripravlja, da postane duhovni vodja svoje Doline miru, a potrebuje tudi nekoga, ki bi prevzel njegovo mesto Zmajevega bojevnika. Kot tak bo usposobil novega praktikanta kung fuja za to mesto – in žal tudi naletel na zlikovca po imenu Kameleon, ki lahko pričara hudobce iz preteklosti. Dejansko bi lahko rekli, da gre za že videne ideje, vendar je ravno v tem čar – nekoliko nerodni panda Po je ponovno (prav zaradi svojih posebnosti) edini, ki je lahko kos nevarnim situacijam. Razumljivo je tudi, da vsega ne more narediti in urediti sam, kar je morda najbolj globoko sporočilo vseh teh panda-filmov.
Filmsko glasbo ponovno podpisuje Hans Zimmer, ob katerem je še Steve Mazzaro kot stalnica vseh teh filmov do sedaj. Tudi zato ne moremo reči, da se četrti del kaj posebno razlikuje od prejšnjih treh, saj smiselno gradi na podobah junakov in antijunakov, vgrajuje srčnost in humor, ob tem pa ne pozabi na dobre in smiselno globoke misli o življenju in sploh o vsem, kar pomeni prijateljstvo, poštenost in dobrota.
Film je sicer kar poln nekakšnih pretepaških akcij in črnega humorja, vendar prednjačijo svetle in prijetne note, ki mu dajejo pridih pozitivnega razumevanja sveta. Film je pozitivno sporočilo svetu, da ni vse črno-belo (čeprav je Po prav takšen) in da je pomembno včasih tudi to, kar je vmes. Temu lahko rečemo tudi razumevanje ali pa krepost, plemenitost in dobrosrčnost. In vse to je Po.
