Liu Songling, Slovenec, ki je postavljal temelje astronomiji

V torek sta predsednica republike Nataša Pirc Musar in kitajski veleposlanik Vang Šunčing odkrila repliko zvezdnega opazovalnika, ki ga je sredi 18. stoletja na kitajskem dvoru izdelal slovenski jezuit, astronom, matematik in diplomat Ferdinand Avguštin von Hallerstein. 

Von Hallerstein kljub izredni znanstveni in diplomatski karieri mnogim Slovenkam in Slovencem še vedno ni poznan. Mnogi namreč ne vedo, da smo v 18. stoletju imeli na kitajskem dvoru vrhunskega astronoma, ki je med drugim tudi avtor enega najbolj prepoznavnih astronomskih inštrumentov – pekinškega opazovalnika zvezd, ki še vedno stoji na strehi starega observatorija v Pekingu. 

Zdaj je repliko tega inštrumenta dobila tudi Ljubljana, s čimer je na izteku Grudnovega nabrežja, ob Šentjakobskem mostu, Hallerstein končno dobil svoj spomenik.

Spomenik je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz marmornatega podstavka z napisom v slovenščini in kitajščini, ki ga je financirala Mestna občina Ljubljana, ter z repliko opazovalnika, ki ga je v znak sodelovanja in krepitve kulturnih stikov med državama Sloveniji podarila Kitajska. Okolica spomenika je urejena kot manjša ploščad, kjer se je možno družiti in ob spomeniku tudi posedeti.

Slovenski jezuit, ki ga je želja po raziskovanju in učenju odpeljala na Kitajsko, kjer je največ svojega raziskovanja namenil astronomiji, se je v kitajsko in seveda tudi slovensko zgodovino zapisal kot izjemen astronom. Združil je znanje, ki ga je pridobil med študijem v Evropi, ter znanje, ki ga je spoznal med službovanjem na kitajskem dvoru, ki ga je takrat vodil cesar Čian Long, ter izdelal zvezdni opazovalnik. 

Združil je kombinacijo heliocentrične zasnove, ki je bila v uporabi v Evropi, in ekvatorialne postavitve, ki je bila v uporabi na Kitajskem, s čimer je dosegel povsem novo in napredno rešitev. Kako vrhunska so bila njegova dognanja, priča tudi podatek, da si je znanstvene ugotovitve redno izmenjeval tako s pariško znanstveno srenjo, kot tudi londonsko Kraljevo družbo ter akademiki v Sankt Peterburgu.

Von Hallerstein se je rodil v plemiški rodbini v Ljubljani leta 1703 in se po šolanju pridružil jezuitom na Dunaju. Njegova želja po znanju je bila izredna, zanimale pa so ga tako matematika kot astronomija, kartografija in teologija, hkrati je bil mojster poznavanja tujih jezikov in velik diplomat. Leta 1739 je po dolgem potovanju, na katerem se je za nekaj časa ustavil tudi v Indiji, končno prispel na Kitajsko, kjer je ostal do svoje smrti, v času življenja in raziskovanja na Kitajskem pa je dobil tudi kitajsko ime – Liu Songling.

Zadnja desetletja si Slovenija s pomočjo kitajskega veleposlaništva prizadeva za promocijo Hallersteina v domovini. Leta 2012 je zaživela pobuda, da bi nekoč v prestolnici Slovenije Hallerstein dobil svoj spomenik, ki pa je sedaj končno uresničena. Sprva je bil datum otvoritve spomenika predviden v letu 2019, a naj bi epidemija covida-19 vse skupaj zamaknila. Do danes. 

A to ni edino priznanje, ki si ga je s svojim izjemnim delom prislužil Hallerstein. 6. avgusta leta 2003 so po njemu poimenovali asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga 24. januarja 1999 odkrili astronomi z Observatorija Črni Vrh.