Naprava, ki rešuje življenja: Pri treh letih se je boril za življenje, zdaj je živahen najstnik

Desetletni Marko Rosuljaš je bil z ECMO zdravljen leta 2019 zaradi septičnega šoka ob meningokokni sepsi. Danes je živahen najstnik, ki rad počne veliko stvari: "Rad sem zunaj, se družim s prijatelji in rad hodim v šolo," pripoveduje.  Marko je bil star tri leta in 3 mesece, ko se je zgodila huda bakterijska okužba, ki je zelo hitro prešla v sepso. 12 dni je bil na ECMO in sreča je, da to aparaturo Pediatrična klinika ima. Potreboval je tudi dializo in različne druge vrste aparatur, ki jih tukaj imajo, se spominja Anja Mijatović, mamica pogumnega Marka.

Zahvalila se je osebju, vsem sestram, ker brez njih ne bi bilo ničesar in vsem zdravnikom, ki so se res vsi borili za Markovo življenje. Danes je Marko povsem zdrav fant. Obiskuje 4. razred v Celju. Je zelo bister fant, vztrajen, borec in trenira borilne veščine, je povedala in dodala: "Danes smo tukaj, verjetno brez ECMO aparata nas ne bi bilo, zato res hvala vsem." "Meni je bilo tukaj na kliniki dobro. Imel sem res veliko posegov, kar ni bilo fajn, se pa po tem dosti stvari spominjam, ko sem bil na plastični kirurgiji in ko sem bil na polintenzivnem oddelku. Takrat mi je mami, ko je bil pust, kupila oranžno barvo za lase, to sem bil zelo vesel," se obdobja zdravljenje po ECMO spominja Marko. 

Prva bolnica se zdravljenja ne spominja: Bila je stara le en dan 

V Sloveniji je Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT) UKC Ljubljana začel podporno zdravljenje z ECMO leta 1994, le nekaj let po tem, ko je ECMO postal uveljavljena možnost podpornega zdravljenja kritično bolnih novorojenčkov in otrok v svetovnem merilu. Tudi danes, 30 let kasneje, je Pediatrična klinika UKC Ljubljana edina ustanova v Sloveniji, ki pri otrocih izvaja ECMO.  V 30 letih je bilo z ECMO na Pediatrični kliniki zdravljenih 115 otrok, preživela jih je več kot polovica novorojenčkov in polovica otrok. Letno je na ECMO med 4 in 10 otrok.   

Lara Zavrnik, prva bolnica, ki so jo leta 1994 po zdravstvenih zapletih po rojstvu uspešno zdravili z ECMO je povedala, da je bila na ECMO priklopljena, ko je bila star le en dan. "Tega se ne spominjam, so mi pa o tem neverjetnem dogodku pripovedovali starši. Kasneje pa sem o tem tudi sama veliko brala. Zahvalila bi se vsem, ki so mi omogočili, da danes živim. " 

 V medicini je običajno tako, da se novosti v zdravljenju najprej uvedejo pri odraslih bolnikih in šele nato pri otrocih. Ampak včasih so pediatri pred odraslimi zdravniki. Tak primer je na primer dopolnilno zdravljenje s kortikosteroidi pri gnojnem meningitisu, ki se je pri otrocih najprej raziskovalo in potem uvedlo v klinično prakso več kot deset let prej kot pri odraslih. In tudi z zunajtelesno membransko oksigenacijo je bilo tako. Prej je prišla v prakso pri novorojencih in otrocih kot pri odraslih. Tudi v UKC Ljubljana je bilo zdravljenje z zunajtelesno membransko oksigenacijo najprej uvedeno pri otrocih in šele kasneje pri odraslih bolnikih, je na današnji novinarski konferenci ob 30 letnici uspešnega izvajanja ECMO na Pediatrični kliniki povedal doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike UKCL.  

Pojasnil je, da je omenjeno zdravljenje način, kako bolnika, ki so mu odpovedala pljuča in/ali srce, ohraniti pri življenju, dokler si oboleli organ ne opomore ali pa se ga nadomesti s presajenim organom. Seveda gre za način zdravljenja, ki ni brez zapletov, za uspeh pa so potrebni strokovnost osebja, izkušnje in dobro sodelovanje celotne zdravstvene ekipe, ki pri obravnavi tako hudo bolnega sodeluje.

Doc. dr. Petja Fister, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok, Pediatrična klinika UKCL je izrekla zahvalo vsem predhodnikom, ki so metodo pripeljali v Slovenijo in jo razvijali ter celotni sedanji ekipi.  Pojasnila je, da se zdravniki za zdravljenje z ECMO odločijo, kadar ima otrok zelo majhno možnost za preživetje, nekje pod 20 odstotki in ob tem, da otrok izpolnjuje druge pogoje. Ker ECMO ima tudi veliko zapletov, na katere moramo biti ves čas pozorni in jih najbolje kar je mogoče preprečevati, če se pa zgodijo, pa takoj odreagirati in ukrepati. To pa omogoča res predana ekipa, ki je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in vseh 365 dni v letu. To v našem centru imamo že 30 let, je povedala doc. dr. Petja Fister. Povedala je, da je napredek v tehnologijah spremljanja in podpore omogočil razširitev uporabe ECMO za različne primere respiratornega in srčnega popuščanja pri novorojenčkih in otrocih. Za izboljšanje rezultatov, zmanjšanje zapletov in razširitev uporabe tečejo številne raziskave. Izum in razvoj ECMO je bil eden od pomembnejših korakov v pediatrični intenzivni medicini, saj je omogočil življenjsko podporo in preživetje nekaterim najbolj kritično bolnim otrokom.

Ena izmed zahtevnejših nalog 

Marina Lukić, glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok, Pediatrična klinika UKCL je povedala, da zdravstvena nega otroka zdravljenega z ECMO, predstavlja eno izmed zahtevnejših nalog na oddelku intenzivne medicine. Medicinske sestre pri ECMO terapiji igrajo pomembno vlogo, saj poleg nalog, ki vključujejo kontinuirano spremljanje vitalnih funkcij, delovanje ECMO aparata, nadzora nad mestom kanilacije ter preprečevanje okužb z aseptičnimi tehnikami je pomembno, da ima medicinska sestra dodatna znanja o bolezni, tehničnem delovanju ECMO in izkušnje, ki pripomorejo h kakovostnejšemu vodenju bolnika. Medicinske sestre morajo znati prepoznati in preprečevati morebitne zaplete. Poleg tehničnih aspektov pa je pomembno, da  zagotavljajo tudi podporo bolnikovim svojcem ter nenehno skrbijo za izboljšanje kakovosti oskrbe s stalnim strokovnim izobraževanjem, je pojasnila. 

Izobraževanje pri 'očetu' metode

Kot se spominja doc dr. Janez Primožič, dr. med., svetnik, upokojeni predstojnik Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (1987-2010) Kirurške klinike UKCL, je za osvojitev metode ECMO leta 1989 prejel štipendijo tedanje Raziskovalne skupnosti Slovenije: "Za mesec dni sem odšel k dr. Michaelu Kleinu, predstojniku otroške kirurgije na pediatrični kliniki v Detroitu, ZDA. Vključil sem se v raziskovalno skupino za ECMO. Poskusno smo delali na ovcah. Tam sem se izčrpno seznanil z vodenjem dolgotrajnega postopka ter tehnologijo in reševanjem možnih tehnoloških in kliničnih zapletov. Nato pa sem šel še za teden dni k Robertu Bartlettu, očetu metode ECMO v Ann Arbor, Michigan, kjer so delali pri otrocih od 250 do 300 ECMO na leto. Tam so že uporabljali za transport v svoj center tudi prenosni ECMO sistem." 

Izpostavil je, da ECMO prinaša sam po sebi veliko možnost kliničnih zapletov, ki lahko prizadenejo osrednje živčevje in delovanje ledvic. Zaradi neuravnotežene strdljivosti krvi (heparinizacija obtoka) lahko prihaja do krvavitev v notranje organe. Pri novorojenčkih zlasti v možgane ali pa do lokalnih krvavitev na mestu vstopa kanil v velike žile. Lahko pride tudi do motenj v delovanju srca in obtočil, in celo do volutravme hudo bolnih pljuč, celo ob blagem predihavanju z respiratorjem, in tudi do okužb. Prav zato je treba staršem na miren način, razumljivo in z empatijo v prostoru, ki zagotavlja intimnost, izčrpno pojasniti tudi tveganje, ki ga prinaša ECMO sam po sebi. Druge metode za rešitev otrokovega življenja namreč medicina nima več na voljo, je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj povedal doc. dr. Primožič.