Pregled - svet, 12. 1. (petek)

HAAG - Izrael je drugi dan javne obravnave tožbe Južne Afrike na Meddržavnem sodišču (ICJ) zavrnil očitke o kršitvi konvencije ZN o preprečevanju genocida med vojno v Gazi. Izraelski pravni predstavniki so se sklicevali na pravico do samoobrambe, sodišče pa pozvali, naj tožbo zavrže, saj da gre za poskus obrekovanja. Nemška vlada je ob tem ostro zavrnila očitke proti Izraelu.

WASHINGTON/LONDON - Ameriška in britanska vojska sta v četrtek izvedli več napadov na cilje v Jemnu, ki so pod nadzorom uporniških hutijevcev. Predsednik ZDA Joe Biden je sporočil, da je napade ukazal osebno. Britanski premier Rishi Sunak je letalske vojaške operacije označil za samoobrambne, potrebne in sorazmerne. ZDA kljub napadom na jemenske hutijevce, ki jih podpira Iran, ne iščejo konflikta z islamsko republiko. So pa v Washingtonu napovedali sankcije proti dvema podjetjema v Hongkongu in Združenih arabskih emiratih, ki naj bi po navedbah ameriškega finančnega ministrstva v sodelovanju s finančnim posrednikom hutijevcev Saidom al Džamalom trgovali z iranskim blagom.

SANA - Tiskovni predstavnik jemenskih hutijevcev Mohamed Abdel Salam je napade na položaje upornikov označil za neupravičene. Ob tem je napovedal, da bodo hutijevci nadaljevali napade na ladje v Rdečem morju in da so legitimne tarče postali tudi interesi Washingtona in Londona. Hutijevci so kasneje sporočili, da je bilo v napadih na njihove položaje ubitih pet njihovih borcev, še šest pa je bilo ranjenih. Po napadih so v več mestih v Jemnu izbruhnili protesti.

TEHERAN/NEW YORK/SINGAPUR - Iz sveta se vrstijo odzivi na ameriške in britanske napade na položaje jemenskih hutijevcev. Iran jih je označil za kršitev mednarodnega prava, ki bo le še dodatno destabiliziralo regijo. Rusija je medtem že pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta ZN. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozoril, da napadi na Jemen predstavljajo nesorazmerno uporabo sile. Zveza Nato je pozvala Iran, naj pritisne na hutijevce. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je vse strani pozval, naj ne stopnjujejo že tako nestabilnih razmer v regiji. Po napadih so poskočile cene nafte.

BRUSELJ/MADRID/BERLIN - Evropska unija razmišlja, da bi v Rdeče morje za zaščito ladij pred napadi jemenskih upornikov hutijevcev poslala vsaj tri vojaške ladje, je v četrtek poročal spletni portal Politico. Glede na dokument Evropske službe za zunanje delovanje, ki ga je pridobil Politico, želi EU vzpostaviti novo operacijo unije, ki bi delovala na območju od Rdečega morja do Adenskega zaliva. Operacija bi lahko stekla že konec februarja. O misiji naj bi razpravljali prihodnji teden v Bruslju. Španija sicer ne bo sodelovala v morebitni pomorski operaciji Evropske unije za zaščito ladij pred napadi uporniških hutijevcev v Rdečem morju. Nemčija medtem podpira takšno misijo.

KIJEV - Britanski premier Rishi Sunak je na obisku obljubil novo vojaško pomoč Otoka Ukrajini v višini 2,9 milijarde evrov, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je novo pomoč pozdravil. Voditelja sta ob tem podpisala varnostni sporazum, v okviru katerega se je Velika Britanija zavezala, da bo Kijevu zagotovila trajno pomoč. London bo tako Kijevu letos in prihodnje leto namenil preko 200 milijonov evrov več vojaške pomoči kot v zadnjih dveh letih.

GAZA - Al Šifa, nekdaj največja delujoča bolnišnica v Gazi, ki so jo izraelske sile v napadih močno poškodovale, nato pa zasedle, je obnovila del dejavnosti. To je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), potem ko so njeni uslužbenci v četrtek po dveh tednih dosegli zdravstveno ustanovo. Število smrtnih žrtev med Palestinci v enklavi sicer po zadnjih podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje znaša 23.708, še okoli 10.000 ljudi pa je pogrešanih.

PARIZ - Novi francoski premier Gabriel Attal, ki ga je predsednik Emmanuel Macron imenoval v torek, je v četrtek predstavil ministre vlade. Na čelu zunanjega ministrstva bo Catherine Colonna nasledil generalni sekretar Macronove stranke Preporod Stephane Sejourne, medtem ko so notranji minister Gerald Dermanin, finančni minister Bruno Le Maire, minister za pravosodje Eric Dupond-Moretti in minister za obrambo Sebastien Lecornu ostali na položajih.

BRUSELJ - Novi francoski zunanji minister Stephane Sejourne je danes naznanil, da zaradi prevzema ministrskega položaja zapušča vodenje liberalne politične skupine v Evropskem parlamentu Renew Europe. Začasno vodenje skupine bo prevzel nizozemski evroposlanec Malik Azmani, sicer podpredsednik Renewa.

QUITO - Kriminalne tolpe v ekvadorskih zaporih so v valu nasilja mamilarskih kartelov zajele 178 zaporniških paznikov in drugih uradnikov, so v četrtek sporočili iz zaporov. Ameriški State Department pa je napovedal, da bo v podporo predsedniku Danielu Noboi Ekvador obiskala delegacija ZDA.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je v četrtek razpravljal o razmerah v Kolumbiji. Predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu ZN Samuel Žbogar je izrazil podporo Slovenije delu misije ZN za verifikacijo mirovnega sporazuma med vlado in kolumbijskimi uporniki. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi nadaljevanja nasilja v južnoameriški državi.

PEKING/YANGON - Mjanmarska vladajoča vojaška hunta in oboroženo zavezništvo treh etničnih manjšin sta dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja po večmesečnih spopadih v zvezni državi Shan na severu Mjanmara, ki so zahtevali več sto življenj. To je danes sporočila Kitajska, ki je posredovala v pogovorih, potrdili pa tudi obe strani.

LOS ANGELES - Sin ameriškega predsednika Hunter Biden, ki je obtožen davčnih prevar, se je v četrtek na zveznem sodišču v Los Angelesu izrekel za nedolžnega. 53-letnega poslovneža obtožnica bremeni, da med letoma 2016 in 2019 ni plačeval zveznih davkov v skupni vrednosti 1,4 milijona dolarjev (1,3 milijona evrov), denar pa naj bi porabil za razkošno življenje. Zvezni sodnik Mark Scarsi je kot datum začetka sojenja določil 20. junij. Če bodo Hunterja Bidna spoznali za krivega, mu grozi do 17 let zapora.

KOEBENHAVN - Osumljenci, ki so jih na Danskem aretirali med decembrsko protiteroristično operacijo, so povezani s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, je sporočila danska policija. V operaciji so sredi decembra aretirali več ljudi, tri osebe, ki so trenutno v priporu, pa policija sumi načrtovanja terorističnega napada.

FRANKFURT/PARIZ - Evropska centralna banka (ECB) bo ključno obrestno mero v območju z evrom po besedah njene predsednice Christine Lagarde znižala tedaj, ko bo popolnoma prepričana, da bo inflacija dosegla ciljna dva odstotka. To je hladen tuš za vlagatelje, ki so se nadejali skorajšnjega znižanja.