Igor Kadunc je v odzivu zapisal, da očitno iz preteklosti ostaja kar nekaj nesporazumov, ki pa jih je treba v duhu povedanega preseči. Predvsem pa se je treba po njegovem mnenju vzdržati morebitnih prehitrih oziroma netočnih sodb.
Računsko sodišče je 15. decembra izdalo sklep o izvedbi revizije, v kateri bo izreklo mnenje o tem, ali vlada, Ukom in Slovenska tiskovna agencija (STA) zagotavljajo pogoje za učinkovito opravljanje javne službe informiranja o dogodkih v Sloveniji in po svetu. Sklep je postal pravnomočen 24. decembra.
Ukomu se zdi predlog revizije »zelo pomanjkljiv«
Ukom je danes objavil, da sicer pozdravlja odločitev za revizijo opravljanja javne službe STA. Vendar se predlog revizije po njegovi oceni »žal zdi zelo pomanjkljiv«, zato predlaga revizijo pravilnosti poslovanja STA za izrek mnenja o skladnosti poslovanja s predpisi, ki v EU urejajo izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena.
Kadunc pa je zapisal, da iz dokumentacije ni razvidno, da bi prejšnji direktor STA Bojan Veselinovič ali nadzorni svet agencije nasprotoval izvajanju predpisov EU. »To preprosto ni res, ker ni bilo nobenega dokumenta, ki bi nakazoval na to,« je izpostavil.
Tudi dvom v skladnost vladne uredbe z 10. junija je imel po njegovi oceni stvarne osnove. Ali je stališče pravnikov STA, da nekatera določila niso skladna z zakonodajo, utemeljeno, pa bo razsodilo sodišče, je navedel. Upa, da noben ne nasprotuje temu, da se odpravijo vsi dvomi. Verjame namreč, da se vsi strinjajo, da je delovanje ene najpomembnejših institucij regulirano na pravi način ter ob zagotovitvi finančne in uredniške neodvisnosti.
»Ali se je kar nekaj revizorjev, ki so od leta 2011 vsako leto revidirali zaključne račune, in tudi zadnja izredna revizija motilo oziroma niso v celoti upoštevali vseh določil pravil za sofinanciranje javne službe Evropske komisije in standardov, bomo ugotavljali, ko bo svoje povedalo računsko sodišče,« je navedel.
Pri tem je spomnil, da je njihovo delo vsako leto presojala tako izvršna kot tudi zakonodajna oblast. Poročila z revizijskimi sklepi so bila namreč redno obravnavana na komisiji DZ za nadzor javnih financ in odboru DZ za kulturo, kjer so vedno svoje stališče podali predstavniki ministrstev. »Če bi bilo kaj bistvenega narobe, bi Ukom zagotovo v preteklosti, ko je sklepal letne pogodbe s STA, opozorila tudi služba vlade za zakonodajo,« je prepričan.
Tako osnov za trditev, da STA ni na pravilen način razmejevala javne službe in tržne dejavnosti, po njegovih navedbah ni. Razmejevanje je v veliki meri stvar izbrane metodologije, je pojasnil. Pri tem je dodal, da so se že odločili, da bodo sedanji sistem preverili in nadgradili z izkušnjami pri razmejevanju stroškov in prihodkov pri drugih družbah, ustanovljenih s posebnim zakonom.
Kadunc: STA ni nobenih sredstev porabila nenamensko.
Pri vsem tem je po Kadunčevih besedah bistveno, da STA zagotovo ni nobenih sredstev oziroma nadomestil za opravljanje javne službe porabila nenamensko. »Celo več, za njeno celovito izvajanje je namenila vedno več 100.000 evrov iz presežka pri tržni dejavnosti,« je pojasnil. Po njegovi ugotovitvi se prepogosto pozablja, da je STA tako prej kot tudi v turbulentnem letu 2021 svoje delo opravila v zadovoljstvo svojih naročnikov. »Praktično ni bilo odpovedi sodelovanja,« je poudaril.
»In ne samo to, res z odliko je opravila test družbene odgovornosti. Zbranih več kot 300.000 evrov donacij, ki so odločilno pomagale premostiti zastoj v financiranju, za katerega STA ni bila odgovorna, je dokaz, preko katerega ne more nihče. In obveza za dobro delo tudi vnaprej. Si res vsi želimo prispevati k temu?« je povprašal.
