Vodnik po trajnostni potrošnji, ki so ga te dni predstavili na Agenciji RS za okolje (Arso), državljane seznanja s ključnimi izzivi na petih življenjskih področjih, ki najbolj vplivajo na okolje: prehrana, bivanje, mobilnost, gospodinjski aparati in izdelki. »Če bi svet leta 2023 vire porabljal tako kot Slovenci, bi dan ekološkega dolga dosegli 18. aprila, kar pomeni, da bi naša poraba naravnih virov že v treh mesecih presegla zmogljivosti Zemlje, da te vire obnovi v tem letu,« ugotavlja avtorica publikacije Alenka Burja. »V svetovnem merilu je bilo leto 1970 zadnje, ko smo na našem planetu porabili toliko, kolikor smo imeli na voljo. Tako tudi prihodnje generacije vse bolj zadolžujemo na tem področju. Naše okolje je vedno bolj onesnaženo, kakovost življenja pa se poslabšuje. Izgubljamo biotsko raznovrstnost in naravne vire. Vse pogosteje se (neuspešno) spopadamo s posledicami podnebnih sprememb, kar so dramatično pokazale uničujoče poplave avgusta 2023 v Sloveniji.«
Za mobilnost zapravimo največ
Daleč največ negativnih učinkov na okolje in ljudi prebivalci EU povzročimo na področju prehrane, sledijo bivanje, mobilnost, gospodinjske naprave in aparati ter izdelki v gospodinjstvu. Enako velja za prebivalce Slovenije, pri čemer pa smo se v primerjavi s povprečjem EU nekoliko bolje odrezali na področju prehrane, slabše pa na vseh preostalih področjih, zlasti pri mobilnosti.
Slovenci smo v EU tisti, ki za mobilnost zapravimo največ. »Imeti osebno vozilo namreč ni poceni. V Sloveniji so gospodinjstva leta 2021 porabila 17 odstotkov gospodinjskih sredstev za osebno mobilnost, in sicer deset odstotkov za delovanje in šest odstotkov za nakup vozil. Bistveno manjši delež, nekaj več kot 0,5 odstotka, so namenila javnemu prevozu. To kaže na enostransko razvitost prometnega sistema Slovenije, saj v njem prevladuje individualni motorni promet, javni prevoz pa je podhranjen. Okrog deset odstotkov gospodinjstev se sooča z mobilnostno revščino, saj si ne morejo privoščiti prevoza, ki ga potrebujejo, da bi zadovoljila svoje osnovne socialno-ekonomske potrebe,« ugotavlja Alenka Burja.
Prometnemu sektorju lahko na svetovni ravni pripišemo približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji delež izpustov toplogrednih plinov iz prometa dosega 33 odstotkov skupnih izpustov toplogrednih plinov, predvsem zaradi občasno povišanih koncentracij delcev PM10 in PM2,5 pa se Slovenija uvršča med države z najbolj onesnaženim zrakom v EU.
Veliki porabniki mesa
Po besedah Burjeve bi si morali za spremembe prizadevati na vseh petih izpostavljenih področjih. Pri prehrani kot potrošniki na primer tako, da kupujemo lokalno, sezonsko in ekološko hrano, ki ima dokazano manjši vpliv na okolje, je dejala za STA. Pomembno je tudi, da hrane ne zavržemo. Prebivalec Slovenije je namreč leta 2022 zavrgel v povprečju 72 kilogramov hrane, največ, skoraj polovico odpadne hrane pa je nastalo prav v gospodinjstvih.
Na področju prehrane sicer v Sloveniji izstopamo zlasti po porabi mesa: letno ga pojemo 87 kilogramov (v ekvivalentu klavne mase) na prebivalca, s čimer smo po porabi v vrhu EU, hkrati pa zaužijemo premalo sadja in zelenjave. Prireja mesa je po drugi strani tisto področje, kjer smo skoraj samooskrbni, medtem ko je v splošnem pri nas na voljo vse manj hrane domačega izvora, vse več pa je uvoza in izvoza. Največ uvažamo žit, sadja, zelenjave in sladkorja.
Tako kot v EU in po svetu je v kmetijstvu tudi v Sloveniji prisoten trend povečanega usmerjanja kmečkih gospodinjstev v monokulture. Intenzivno in monokulturno kmetovanje pa poleg izčrpavanja tal povzroča večjo ranljivost posevkov za bolezni in škodljivce ter zahteva uporabo več umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, opozarja avtorica publikacije.