Na KPK so prejšnji teden uvedli predhodni preizkus v primeru Jaklič, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič sicer meni, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
V današnjem sporočilu KPK navaja, da so po preučitvi zakonodaje ugotovili, da komisija ni pristojna za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se namreč ne uporabljajo, če vprašanja glede nezdružljivosti funkcij ureja drug, specialen zakon, ki ne napotuje na uporabo drugega zakona. Po navedbah KPK je tak tudi zakon o ustavnem sodišču. Spomnili so tudi, da že več let opozarjajo, da je zakonska ureditev področja nezdružljivosti funkcij nepregledna in ustvarja tveganja za izvajanje nadzora, zato so leta 2021 vlado tudi pozvali k enotni ureditvi področja za vse funkcionarje.
Ob tem so izpostavili še lansko sodbo upravnega sodišča, ki je pritrdilo stališču KPK, da funkcionar skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ne sme opravljati dodatnih dejavnosti kot samostojni podjetnik ter na odločbo vrhovnega sodišča iz leta 2022, da je opravljanje pridobitne dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika za sodnike nedopustno.
Kot so še zapisali, bodo v primeru Jaklič nadaljevali obravnavo z vidika pristojnosti na področjih omejitev poslovanja in premoženjskega stanja.
