Kmetijske organizacije proti predlaganim spremembam, ministrica presenečena

"Nadaljnje delo v delovnih skupinah trenutno nima več nobenega smisla, zato do izpolnitve nekaterih naših pričakovanj ne bomo sodelovali v njih. Slišali smo veliko pozitivnih sporočil kmetijske ministrice, ki navaja, da želijo z zakonodajo več mladih kmetov, manj birokracije, več lokalne hrane, zaščititi kmetijska zemljišča in podobno, vendar gre na žalost zgolj za dobro plasirana sporočila za javnost, medtem ko je realnost povsem drugačna," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.

Kot je poudaril, kmetijske in nevladne organizacije ugotavljajo, da se stanje v kmetijstvu izrazito poslabšuje, kmetijsko ministrstvo pa pogoje kmetovanja še dodatno zaostruje.

Ministrica Mateja Čalušić je v začetku februarja kmetom obljubila vpogled v analize, na podlagi katerih so nastale spremembe zakonodaje, ter učinke na sektorje, jih do sedaj še niso v celoti prejeli, so sporočili. Prav tako jih moti, ker ne poznajo ključne vsebine podzakonskih aktov, na kar je vezano precej sprememb v zakonodaji.

'Pogajanja bomo nadaljevali, ko dobimo odgovore na vse naše pobude'

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je menil, da se je na sestankih delovnih skupin, ki so obravnavale predlagano zakonodajo, videlo, kako so nevladne organizacije zastopale slovenskega kmeta z zdravo kmečko pametjo, ki pa je druga stran ne razume.

Kot je pojasnil, organizacije pričakujejo, da se bo ministrstvo pred začetkom pogajanj o zakonodaji opredelilo do predlogov, ki so jih pripravile kmetijske organizacije. "Pogajanja bomo nadaljevali, ko dobimo odgovore na vse naše pobude," je bil jasen Noč. "Nevladne organizacije v kmetijstvu so ta trenutek edini branik za slovensko kmetijstvo, predvsem pa tudi za slovenskega potrošnika, da bo sploh še lahko kupoval slovensko hrano," je poudaril.

Kmetom se zdi kontradiktorno, da ministrica v javnosti veliko govori o potrebi po varovanju kmetijskih zemljišč, medtem ko osnutek zakonodaje omogoča postavitev sončnih elektrarn na 130.000 hektarjih kmetijskih zemljišč. "To je več kot 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Gre za proizvodni potencial, za prehransko varnost in suverenost prebivalcev Slovenije," je dejal Podgoršek.

"Vedno rečemo, da je prehranska suverenost temelj obstoja vsake države, ampak se v obdobjih blagostanja to vedno zanemarja in politiki pozabljajo, da je kmetijstvo začetek prehranske verige," je pristavil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

'Kmetje smo manjšina, ki jo država vse bolj zatira'

Da slovenski kmet in kmetica postajata redkost, pa je menila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. "Različne manjšine so privilegirane in podpirane, kmetje pa smo manjšina, ki jo država vse bolj zatira. Kmetje težko dobijo zemljo za obdelovanje, lahko pa le nemočno opazujejo, kako se kvalitetna zemlja okrog njih pozidava," je bila kritična.

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob si medtem želi predvsem dejanj in ne zgolj besedičenja o tem, kako so mladi pomembni za prihodnost kmetijstva in podeželja. "Mladi kmetje, ki smo določevalcem tako zelo pomembni, smo razočarani in obenem ogorčeni, kako se zastavlja prihodnost kmetijstva, prihodnost prehranske varnosti, prihodnost naše narave in kmetijskih gospodarstev," je dejala.

Da vizija ministrstva ni prava, sta menila tudi predstavnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek in predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Peter Demšar. "Imam občutek, da pripravljavci ne vedo, kje smo, kaj šele, kam bi radi šli," je menil Redek.

"Ministrstvo upošteva kmete le takrat, ko mu to ustreza iz političnih razlogov. Tako enostranskega in arogantnega spreminjanja zakonodaje ne bomo sprejeli. Če ministrstvo takoj ne popravi tega nedopustnega pristopa in ne začne dejanskega dialoga s kmeti, bomo prisiljeni poseči po ostrejših oblik pritiska," je dejal predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek.

Zahtevajo enake konkurenčne pogoje za rejo rejnih živali

Nevladne organizacije med drugim zahtevajo, da se vsa gensko spremenjena hrana označi. "Po predlogu zakonodaje je takšno označevanje zahtevano za krmo za živali, ne pa tudi za hrano za ljudi, kar je nesprejemljivo," je bil kritičen Podgoršek.

Kmetje sicer zahtevajo enake konkurenčne pogoje za rejo rejnih živali, kot veljajo v soseščini, ter med drugim nasprotujejo umikanju lastnikov gozdov iz postopkov odločanja o upravljanju z gozdovi, o upravljanju z divjadjo, možnosti kontrole kmetijskih zemljišč brez obveščanja lastnikov kmetijskih zemljišč, izvajanju javne veterinarske službe brez prisotnosti lastnikov živali in ukinitvi z zakonom določenega posvetovalnega telesa sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo.

Kmetijsko ministrstvo je konec januarja v javno obravnavo poslalo osnutke zakonov o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali, katerih javna obravnava se počasi izteka, poleg tega pa je v javno obravnavo poslalo tudi osnutke novel zakonov o kmetijskih zemljiščih in o gozdovih, katerih javna obravnava se je že iztekla.

Podgoršek: Predlagana novela zakona o KGZS ponoven poskus politizacije zbornice

In kaj o predlagani noveli zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) meni Podgoršek? Da gre za ponoven poskus politizacije zbornice. Strinja se, da so potrebne določene spremembe tako na zbornici kot v okviru javne službe kmetijskega svetovanja, a hkrati meni, da takšne poteze vodijo v izgubo zaupanja v odločevalce.

Predlog novele zakona o KGZS sta v DZ sredi meseca vložila poslanca koalicijskih strank Gibanje Svoboda in SD Robert Janev in Jonas Žnidaršič. Glavna predlagana sprememba je odprava obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, predlog pa tudi poenostavlja volitve v ključne organe zbornice.

Podgoršek se je na predlog novele, ki je bil vložen po rednem postopku, odzval na novinarski konferenci kmetijskih organizacij v Ljubljani. "S takšnimi manevri je zaupanje med nami, kmečkimi nevladnimi organizacijami, in aktualno koalicijo porušeno, zato obžalujemo takšna ravnanja," je dejal ter dodal, da bodo na KGZS naredili vse, kar je v njihovi moči, da "to hišo ohranimo pri življenju s še bolj trdim zavzemanjem za slovenskega kmeta, za slovenske lastnike gozdov".

Podgoršek je prepričan, da gre za ponoven poskus politizacije zbornice oziroma ponoven poskus, kako zbornico pripeljati na politični parket, čemur jasno nasprotujejo. Kot je pojasnil, so že imeli prve razgovore, tudi s poslanci Svobode, v nadaljevanju pa se bodo sestali tudi z drugimi poslanskimi skupinami.

Svoj kompromisni predlog pripravljajo tudi na zbornici, a o njegovi vsebini Podgoršek še ni želel govorili, saj je še v fazi priprave, ki ji mora nato slediti še usklajevanje.

Se pa predsednik KGZS strinja, da je po 25 letih delovanja zbornice verjetno čas za kakšne spremembe. "Razpravo, ki je tekla okrog javne službe kmetijskega svetovanja in ki bo še potekala - ministrstvo oblikuje delovno skupino - pozdravljamo. Strinjamo se, da imamo prostor za izboljšave," je dejal.

Specifično in razdrobljeno kmetijstvo, ki potrebuje močnejšo podporo?

"KGZS je inštitucija, ki se je gradila desetletja. Seveda ima težave, težave ima tudi slovensko kmetijstvo in te je treba nasloviti in rešiti. Vendar pa nepremišljen, populističen predlog o prostovoljnem članstvu resno ogroža njeno prihodnost. Če bo ta predlog sprejet, bo svetovalna služba za kmeta hitro razpadla, ponovna vzpostavitev pa bi trajala desetletja," pa je menil predsednik Zadružne zveze Slovenije Florjančič.

Poudaril je, da je slovensko kmetijstvo zelo specifično, razdrobljeno, zato potrebuje močno oz. še močnejšo podporo, ki jo po njegovi oceni lahko zagotovi le stabilna, močna in učinkovita zbornica.

Podgoršek medtem verjame, da bo trenutna razprava pripomogla k temu, da bo zbornica na koncu še močnejša in "resnično tista, ki zastopa deležnike, ki so ključni v tem slovenskem kmetijskem in gozdarskem prostoru". "Prepričan sem, da bomo močno zbornico uspeli ohraniti tudi za nadaljnjih 25 let," je dejal.

Ministrico odziv kmetijskih organizacij presenetil

Na napoved kmetijskih organizacij se je odzvala tudi kmetijska ministrica, ki pravi, da je nad odzivom presenečena. "Način komunikacije prek medijev je zame izredno presenetljiv, zlasti zaradi našega formalnega odnosa in neformalnih sestankov, ki jih imamo na ministrstvu," je dejala Čalušićeva.

Znova je spomnila na vso komunikacijo in sodelovanje z deležniki pri zakonodajnem paketu. Kot je dejala, je konec januarja zakonodajni paket šel v javno obravnavo, a so pred tem na več sestankih in srečanjih predstavili izhodišča za pripravo zakonodajnih sprememb.

Nadalje so sredi februarje potekale predstavitve zakonov po območnih enotah Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije (KGZS). "Gre za novost v komunikaciji in dialogu delovnega procesa. Mislim, da se v preteklosti ministrstvo za kmetijstvo nikoli ni vključevalo na predstavitve območnih enot same zbornice," je poudarila.

Spomnila je tudi, da je ministrstvo javno obravnavo osnutkov zakonov na željo nevladnih organizacij podaljšalo, nekaterih na maksimalnih 75 dni, čeprav javna obravnava v povprečju traja med 30 in 60 dni.

"Ko so bila predstavljena konkretna izhodišča novele zakona o kmetijskih zemljiščih, smo že pred javno obravnavo iz osnutka umaknili možnost predkupne pravice sklada kmetijskih zemljišč, če se prodajajo kmetijska zemljišča nad dvema hektarjema. Med javno obravnavo pa smo tudi umaknili predlog reorganizacije javne službe kmetijskega svetovanja. To smo naredili na podlagi konkretnih dialogih, brez tajnosti," je poudarila Čalušićeva.

Pozneje je ministrstvo tudi ustanovilo delovne skupine, v katere je vključilo tudi nevladne organizacije, da bi skupaj preučile predlagane osnutke zakonov in novel zakonov s področja kmetijstva.

Večina delovnih skupin je zaključila z delom, medtem ko se bo delovna skupina, ki obravnava novelo zakona o kmetijstvu, sestala še v četrtek. "V veliki večini smo se uskladili z različnimi deležniki, z vsemi nevladnimi organizacijami. Teh je bilo na naših delovnih sestankih kar 21. Veselim se jutrišnjega sestanka, na katerem bodo ostale nevladne organizacije nadaljevale delovni proces z vso odgovornostjo," je dejala ministrica.

Namere kmetijskih organizacij razume kot izsiljevanje

Čalušićeva je izrazila prepričanje, da so bili na kmetijskem ministrstvu tako vključujoči, kot še nikoli prej, zato namere kmetijskih organizacij po izstopu iz delovnih skupine "ne morem razumeti drugače kot izsiljevanje".

Kmete je med drugim zmotila možnost postavitve sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča. Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je poudarila, da je pri tem treba govoriti o agrofotovoltaiki. "O umeščanju fotovoltaičnih naprav na kmetijska zemljišča imamo že obstoječo zakonodajo in ta dopušča umeščanje in spremembo namembnosti za namen proizvodnje električne energije že danes. Naš osnovni namen pa je varovanje kmetijskih zemljišč in njihove primarne funkcije, ki je pridelava hrane," je dejala.

Kot je pojasnila, so zato definirali, kaj je agrofotovoltaika, in sicer da gre za primarno funkcijo ohranjanja kmetijskih zemljišč, kot sekundarno pa je možna proizvodnja elektrike prek sončnih panelov za namen samooskrbe kmeta, ki prideluje na tem zemljišču. "Z vzpostavitvijo agrofotovoltaike in definicijo želimo varovati kmetijska zemljišča in to smo tudi deležnikom velikokrat pojasnili," je poudarila.

Glede problematike volkov pa je izpostavila, da to ni v pristojnosti kmetijskega ministrstva, a se zavedajo te problematike, pri čemer imajo več ukrepov za pomoč kmetov.

Organizacije KGZS, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Kmečka iniciativa, Sindikat kmetov Slovenije ter Združenje hribovskih in gorskih kmetij so danes dejale, da ne bodo več sodelovali v delovnih skupinah, ki preučujejo področni zakonodajni paket, saj menijo, da se s predlaganimi spremembami pogoji za kmetovanje le še bolj zaostrujejo in ne gredo v pravo smer. Nadaljnjim pogovorom se bodo priključile, ko bodo od kmetijskega ministrstva prejele konkretne odgovore na svoje zahteve.

"Pisne odgovore bodo prejeli, tako kot vsi ostali, po zaključku javne obravnave," je napovedala Čalušićeva. Ministrica sicer meni, da so vsi na isti strani in si želijo delovanja v dobro slovenskega kmeta, a se očitno pri komunikaciji ne razumejo.