Zdravje žil se začne na krožniku
Srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Z zdravim načinom življenja lahko nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje.«
Med najbolj nevarnimi boleznimi ožilja so bolezen koronarnih arterij, periferna arterijska bolezen, ki vpliva na pretok krvi v rokah in nogah, ter krvni strdki, ki blokirajo pretok krvi in lahko povzročijo možgansko ali srčno kap.
Težave z ožiljem prepoznamo po nekaterih znakih, ob katerih moramo nujno ukrepati: to so nelagodje ali bolečine v prsih, bolečine ali krči v nogah med hojo ali vzpenjanjem po stopnicah, zasoplost ali skrajna utrujenost, omotičnost ali težave z vidom, razmišljanjem ali spominjanjem in šibkost ali otrplost na eni strani obraza ali telesa. Nekateri ljudje nimajo nobenih simptomov, dokler težave ne postanejo hude in povzročijo srčni napad ali drugo resno zdravstveno težavo.
Bolje je preprečevati
Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, na katere lahko vplivamo, so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost in stres. Z zdravili, na primer za nižanje visokega holesterola ali krvnega tlaka, lahko nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov odložimo ter omilimo morebitne posledice.
Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo.
Bolje kot zdraviti je preprečevati, kar lahko storimo z zdravim načinom življenja. Za zdravo ožilje se čim bolj izogibajmo alkoholu, opustimo kajenje in poskrbimo, da nismo izpostavljeni pasivnemu kajenju.
Prehrana naj vsebuje malo maščob, soli in dodanega sladkorja. Večino obrokov naj sestavljajo sadje in zelenjava, polnozrnata žita, manj mastni mlečni izdelki in ribe. Oves je bogat z edinstveno prehransko vlaknino, znano kot beta-glukan, to je vrsta topne vlaknine, ki blokira absorpcijo holesterola v prebavnem traktu, zato ga je priporočljivo uvrstiti na jedilnik. Topne vlaknine vsebuje tudi fižol, ki naj bi ga bilo v skladu z mnenji nekaterih strokovnjakov priporočljivo jesti štirikrat na teden. Prehrana z visoko vsebnostjo antioksidantov zmanjša tveganje za bolezni srca. Med najbogatejšimi so jagode, brokoli in brstični ohrovt.
Namesto škodljivih živil z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, kot so mastni kosi rdečega mesa, predelano meso, sir in maslo, na jedilnik uvrstimo mastne ribe, oreščke in laneno seme, ki so bogati viri koristnih esencialnih maščob.
30 minut na dan
Za zdravo ožilje je nujna tudi redna telesna aktivnost. Gibati bi se morali vsaj 30 minut na dan oziroma 150 minut na teden z zmerno intenzivnostjo. Izguba odvečnih kilogramov prispeva k bolj zdravim žilam. Tudi kronični stres ima lahko resne negativne posledice za zdravje ožilja. Dolgotrajni stres lahko brez ustreznih tehnik za njegovo obvladovanje povzroči zvišanje krvnega sladkorja, holesterola v krvi in krvnega tlaka. Prispeva lahko tudi k spremembam, ki spodbujajo nastajanje oblog v arterijah. Zato ga moramo obvladovati, zmanjšati, pomagamo si lahko z jogo, meditacijo in rednim gibanjem v naravi, ki prav tako zmanjšuje stres in njegove posledice.
