Ukradeni otroci? Maca Maček za takšne primere nikoli ni slišala
Komisija DZ, ki preiskuje primere domnevno ukradenih otrok v porodnišnicah med letoma 1965 in 1991, je na današnji seji zaslišala Maco Maček, ki je več kot 30 let vodila socialno službo ginekološke klinike v Ljubljani.
O domnevnih primerih ukradenih otrok prvič slišala iz medijev
Opisala je svoje delo in zatrdila, da za te primere v bivši Jugoslaviji nikoli ni slišala. Maček je od leta 1979 do 2010 delala v ljubljanskem kliničnem centru. Kot vodja socialne službe ginekološke klinike je delala tudi s posameznicami, ki so se v prisotnosti sester in zdravnikov podpisale, da se pravkar rojenemu otroku odpovedujejo.
Takrat bi Maček predlagala rejništvo oz. poklicala pristojni center za socialno delo, ki je vodil nadaljnje postopke. »S tem je bilo moje delo zaključeno,« pravi. Dodala je, da so največ sodelovali z ljubljanskim centrom za socialno delo.
Predsednico komisije Alenko Jeraj (SDS) je zanimalo, koliko je bilo na leto takih primerov in kako ocenjuje sodelovanje s pristojnimi na ljubljanskem centru za socialno delo. »Manj kot deset primerov, morda kakih 5, 6 na leto, to so bili krasni, zdravi otroci,« ji je odgovorila Maček. Pohvalne besede pa je imela za obe direktorici centra, s katerima je sodelovala.
Andreja Hoivika (SDS) pa je zanimala praksa, ki so jo na prejšnjih sejah komisije opisovale nekatere mamice, da jim niso omogočili, da bi mrtvega otroka videle, preden so ga pokopali. »To je bilo zelo grdo. Takrat pacient ni imel svojih pravic. Drugače je bilo kot zdaj,« je navedla in dodala, da verjame, da je do takih primerov prihajalo.
