DRŽI ALI NE? Luna vpliva na rast rastlin.
Setveni koledar zapoveduje zelo natančne časovne okvire, ki se ravnajo po Luni. A imajo smisel?
Mesec je povezan s številnimi ljudskimi verovanji, ki so skupna vsem civilizacijam, saj sta jih luna in sonce vendarle spremljala skozi njihov razvoj. Znano je, da je Luna neposredno povezana s plimovanjem, ki je pojav, ki dokazuje moč ogromne mase našega satelita in njegove gravitacijske privlačnosti.
LUNA NAS SPREMLJA OD VEDNO
Kmetijstvo je eno od področij, ki so najtesneje povezana z verovanji o fazah lune, ki se vsako leto povzamejo tudi v koledarjih, izdelanih posebej za uspeh pridelka. Ko torej slišimo govoriti o ugodnejših časih za setev in žetev, se moramo vprašati: ali je res, da faze Lune vplivajo na rast rastlin?
LUNA IMA SVOJO MOČ
Luna s svojim premerom nekaj manj kot 3.500 km je ogromno kamnito telo, bolj ali manj kroglaste oblike, ki je od nas oddaljeno približno 384.000 kilometrov. Njena masa je približno 7,35 x 1022 kg (7,35 milijarde milijard ton), kar je približno 1,2 % mase Zemlje. Njena gostota pa je enaka 60 % gostote Zemlje. Zaradi svoje gravitacijske privlačnosti je neposredno odgovorna za ciklično spreminjanje naklona Zemljine osi in je povezano s ciklično naravo poledenitev našega planeta.
Luna, ki kroži okoli Zemlje približno 27 dni (oziroma kroži skupaj z Zemljo v sistemu, katerega baricenter je v točki znotraj Zemlje), nam vedno kaže isto polsferično podobo in je bolj ali manj osvetljena glede na položaj Sonca. Ti astronomski položaji so ključni tudi za izražanje plimskih sil na Zemljo, znanega fizikalnega učinka, ki ga ima Luna na naš planet.
PLIMOVANJE
Plimovanja so deformacije na površini planeta, ki jih povzroča gravitacijsko delovanje drugih vesoljskih teles z ustrezno maso in bližino. Na Zemlji sta masi, ki povzročata plimovanje, Luna in Sonce; Sonce, ki je veliko večje, a veliko bolj oddaljeno, prispeva k temu z nekaj manj kot polovico privlačnosti Lune. V nasprotju s splošnim prepričanjem, plimovanje ne vpliva le na morja in oceane, temveč na celotno površje planeta, vključno s kopnim in atmosfero.
Zaradi vrtenja Zemlje, ki določa tudi dolžino dneva, se plima in oseka izmenjujeta približno vsakih šest ur. Pojav plimovanja je na našem planetu poleg manjše ali večje oddaljenosti Lune, ki se giblje po eliptični tirnici, odvisna tudi od položaja Sonca in Lune.
Faze lune vplivajo na rast rastlin. Drži ali ne?
Ne drži, a obstaja nekaj izjem.
Zaradi vrtenja Zemlje plimske sile ne delujejo vedno v enaki smeri. Od astronomskega položaja teles je odvisna le jakost plimovanja, kot smo prebrali zgoraj. Že to bi moralo razbliniti mit, da rastoča Luna “izvleče” rastline, pojemajoča pa jo “zdrobi pod zemljo”.
Poleg tega Luna, ki je vedno prisotna, s svojo plimsko silo vpliva na vodo v rastlini in semenu z neskončno majhno močjo.
Veliko bolj pomemben za rast rastlin je na primer atmosferski tlak, ki je neodvisen od plimovanja, pa tudi vlažnost zraka, kakovost in vlažnost tal, veter in temperatura. To so dejavniki, ki so veliko bolj dosledni od tistih, ki bi jih lahko povzročile plimske sile. Slednja je v kontekstu rasti popolnoma nepomembna v primerjavi z vsemi možnimi dejavniki, ki vplivajo na rast.
Izjema
V študiji, objavljeni leta 2012 v reviji Annals of Botany, sicer ni bila dokazana vzročna povezava med plimovanjem in razvojem rastlin, vendar je bila nakazana možnost, da lunine faze delujejo kot “notranja ura” za rastline. Teorija ostaja sicer nedokazana. Nekateri so sicer dokazali, da obstaja v rastlinah biološka ura, ki ni odvisna od svetlobe, niso pa potrdili, da bi bila povezana z luninim plimovanjem, predvsem pa to ne pomeni, da te sile kakorkoli vplivajo na razvoj rastlin (tj. da bodo bolj ali manj bujno rasle ali uspevale).
Glede svetlobe, odbite od Lune, vemo, da lahko nekatere vrste fitoplanktona izvajajo fotosintezo klorofila z njeno pomočjo - vendar to ne velja za vrtne in poljske rastline, ki tega nikakor ne zmorejo, saj je količina odbite svetlobe prešibka tudi v najboljših pogojih.
