»Ne prodajajte bučk!« je skočil v zrak nutricionist Zdravko. »Maščoba, sladkor in alkohol so tihi ubijalci. Možgani omrtvijo, mišice se polenijo. Mi pa potrebujemo zdravo, delovno sposobno generacijo! Rešitev so zelenjava, tofu in ličinke!« Predstavnik delodajalcev je odločno podprl Zdravka, kajti leni in bolni ne prispevajo k večji produktivnosti, dodani vrednosti in dobičku. »Glede medu bi vprašal predstavnike kmetov, ki vse dražjo hrano pripisujejo ceni goriva, ali čebele letajo na bencin. Med se je namreč podražil za 30 odstotkov,« se je oglasil profesor s kmetijskega inštituta. Kmet Albert je zarjovel, da takšnih provokacij ne bo poslušal. Naj profesor kar sam leta in nabira pelod.
»Pozabljate na vitamine,« se je oglasila mamica iz ozadja. »Zakaj bi uvažali pomaranče, ko pa ima domač peteršilj trikrat več vitamina C?« S stola je ves zaripel skočil predstavnik veletrgovcev: »A ste pri sebi? Nas hočete spraviti ob kruh, na kant!? Agrumi so poceni in zdravi. Sploh pa nove raziskave kažejo, da je peteršilj karcinogen!« »Ja, če ga poješ vsak dan pet kilogramov,« je pripomnil Lojze, lastnik plantaže ekopeteršilja. »Kaj pa otrok ve, kaj je pet kilogramov. V hipu jih zmuli, pa smo že pri širitvi onkološkega inštituta!« se ni dal veletrgovec. »Prosim, brez dodatnih obremenitev proračuna. Prioriteta so sodniške plače, tretja razvojna os in nuklearka, ne pa prizidki bolnišnic,« je tenko zapiskal predstavnik vladne koalicije. »Tipično levičarsko sprenevedanje. Sploh vam ni za zdravje ljudi,« je slavila predstavnica opozicije, ki je potem v slogu svojega slovitega psevdonima (Kopriva) nadaljevala: »V pamfletu, ki ga deli skrajna levica, predlagajo čim več obrokov iz repe in kopriv. Ker so ta plevel žulili partizani, je več kot očitno, da hočejo mlade rodove speljati na komunistične stranpoti.«
»Pomembna je pestrost. Stopimo iz gastronomskega slovenocentrizma, ne nasedajmo desnemu ozkemu prehrambenemu nacionalizmu,« se je oglasila aktivistka nevladne organizacije. »Saj sem vedel,« je zarjovel glavni filozof, antropolog, geolog, politolog, seksolog, klimatolog iz pomembne opozicijske stranke Branko G. »Potem ko so komunisti Slovence prepričali, da je Zemlja okrogla in da led na tečajih izginja zaradi klimatskih sprememb, ne pa zato, ker ga Kitajci porabijo za pitje scotcha, bi nam radi v šole podtaknili čevape, lutenico in prebranec. Gospodje, a smo se zato osamosvojili?! Naša hrana je tisto, kar so jedli naši predniki iz Noriškega kraljestva. Belega panterja v lastni omaki, denimo,« je kriče med zbrane metal noriške recepte avtorja Janeza J.
»Naši predniki so bili Veneti, butelj,« je s palico zamahnil starejši gospod. »Glavna hrana so bili tartufi, lazanja in morski sadeži. Zato smo se ohranili in zato smo tako pametni!« »Spet en genialec,« se je zadrla iz zadnje vrste gospa srednjih let. »Mi smo Slovani in jemo veliko sadja, vlaknin in semen. Ker pa imam trgovino s prehrambenimi dodatki, ponujam šolam po ugodni ceni izotonike, tapioko brez glutena, kavo brez kofeina, čaj brez teina, mleko brez laktoze, brezmesno meso, fižol, ki ne dela vetrov, in česen, ki diši po trobenticah!« »Če smo demokratična družba, morajo biti v ponudbi po trije vegetarijanski in veganski meniji,« se je nato oglasila še mlada zagovornica ajurvede. Ko je hotela dodati še nekaj malega o ajurvedski filozofiji, jo je ustavil gromoglasni predstavnik borčevskih organizacij: »Če smo pametna družba, kos kruha in špeha v roke pa marš na dvorišče.«
Se še spomnite? Za otroke gre!
