Na srečanju so razpravljali tudi o možnosti neposrednega posredovanja Nata v vojni v Ukrajini, torej morebitnem neposrednem konfliktu z Rusijo. »Nato v zvezi s tem ne razvija operativnih načrtov,« poudarjajo viri, a obstajajo različni scenariji, kako bi se odzval v primeru ruskega napredka v Ukrajini, »poraza Kijeva« in v primeru vstopa »tretje države« v vojno, pri čemer gre za Belorusijo. Rusija je tja razporedila svoje sile, da namešča svoje jedrsko orožje in da cilja na cilje v Ukrajini z ozemlja Belorusije. Nenehno se špekulira, da bi lahko napad na Kijev ali Harkov izvedli iz Belorusije ob sodelovanju beloruske vojske. Na sestanku o katerem piše La Repubblica, je bilo navedeno, da ukrajinska vojska ne nadzoruje meje z Belorusijo v celoti, kar lahko ruskim silam omogoči vzpostavitev koridorja med Ukrajino in Belorusijo. Pred kratkim je Putin v svojem nagovoru narodu dejal, da želi ustvariti »sanitarno cono« med Rusijo in Ukrajino, in glede na pomen Belorusije za Moskvo tudi to ni izključeno. Kot navaja La Repubblica, »bo Minsk neposredno vpleten v vojaški konflikt« in »njegove čete in arzenal bodo odločilnega pomena za Moskvo«.
Zato bi lahko takšen »scenarij« okrepil Natove ukrepe v korist Ukrajine. Obstajata dve različici tega scenarija. Po prvem je možna ruska provokacija proti baltskim državam in Poljski, druga pa je »ciljno usmerjen napad na Moldavijo«. Rusija je Moldaviji že večkrat neposredno grozila. Eden od prednostnih ciljev Rusije v vojni proti Ukrajini je zajeti Odeso, ker s tem ne bi samo nadzorovala celotne črnomorske obale, ampak bi dosegla moldavsko mejo in tako postala neposredna grožnja najpomembnejšima jugovzhodnima članicama Nata, Romuniji in Bolgariji.
Vodja manjšine v predstavniškem domu ameriškega kongresa Hakeem Jeffries je na CBS dejal, da so ZDA dolžne še naprej podpirati Ukrajino, ker bi morale »v primeru njenega poraza« neposredno posredovati. »Ne smemo dovoliti, da Ukrajina pade, ker v tem primeru obstaja resnična možnost, da bi se morala Amerika vključiti v konflikt, ne samo z našim denarjem, ampak tudi z vojaškimi silami.« Jeffers vidi težavo v tem, da je cilj Vladimirja Putina »ponovna vzpostavitev Sovjetske zveze, kar pomeni, da je postal neposredna grožnja postsovjetskim državam, zlasti tistim, ki so v Natu ali želijo biti njegove članice«. Jeffers opozarja, da se Putin v primeru uspeha v Ukrajini ne bo ustavil, in se je zato treba pripraviti.
Takoj po teh objavah je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal svojemu generalštabu, naj začne priprave za vaje »ruskih jedrskih sil«, kar pomeni, da se pripravljajo manevri za preverjanje »bojne pripravljenosti ruskih nestrateških ali taktičnih jedrskih sil pri izpolnjevanju vojaških nalog«. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva se vaje izvajajo »kot odgovor na provokativne izjave in grožnje zahodnih uradnikov«, omenil pa je tudi izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je dejal, da bo dovolil pošiljanje francoskih sil v Ukrajino, če bo prispela prošnja iz Kijeva. Vendar pa so številne članice zavezništva, vključno z Nemčijo, takoj zavrnile to idejo, možnost pošiljanja Natovih bojnih sil v Ukrajino pa je zavrnil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je pojasnil, da so jedrske vaje povezane z »doslej največjim porastom naraščajočih napetosti« zaradi konflikta z Ukrajino, poroča moskovski Kommersant. V vzhodnih delih Evrope so se začele obsežne vojaške vaje (največje po letu 1988) za usposabljanje za obrambo pred ruskimi napadi na zavezniško ozemlje.