Ruski opozicijski politik Boris Nadeždin je v sredo volilni komisiji predal zaboje s podpisi volivcev. Kot so sporočili jih je bilo krepko več kot 200.000, kolikor jih neodvisni kandidati v Rusiji potrebujejo za vložitev kandidature. To pot je ubral tudi predsednik Vladimir Putin, ki z dosego cenzusa sicer ni imel nobenih težav. Volilna komisija lahko sicer Nadeždinove podpise še vedno zavrne in se sklicuje na nepravilnosti, zato bo na potrditev njegove kandidature treba počakati še nekaj dni. Pa vendar število podpornikov, ki so v večjih mestih hiteli oddati podpis vendarle ni zanemarljivo.
Toda, kdo je Boris Nadeždin? Rojen je bil pred 60 leti v uzbekistanskem Taškentu. Kot pravi, je mešanega rusko-ukrajinsko-poljsko-romunsko-judovskega porekla.
V Rusiji, kjer politično polarizacijo dojemajo malce drugače kot na zahodu, 60-letni politik velja za desnega liberalca. Nadeždin je pogosto menjal stranke, svojčas je bil sodelavec in zaveznik umorjenega Borisa Nemcova. Leta 1991 se je tako najprej pridružil Ruskemu demokratičnemu gibanju za reforme, leta 1995 Stranki ruske enotnosti in sloge, med letoma 1999 in 2008 je bil član Zveze desničarskih sil, kasneje stranke Pravičen vzrok, vmes pa se je večkrat pojavil kot kandidat na neodvisnih listah. Leta 2016 je poskušal tudi kandidirati na listi Putinove Združene Rusije, vendar je bil kot kandidat liberalne platforme znotraj stranke poražen na primarnih volitvah.
Nadeždhin je bil poslanec v 3. sklicu državne dume od leta 1999 do 2003. Na ruskih volitvah leta 2003 je doživel neuspeh. Marca je na volitvah v moskovsko regionalno dumo neuspeh ponovil, do izvolitve mu je zmanjkala le desetinka odstotka, volilno komisijo in takratnega viceguvernerja moskovske oblasti pa je obtožil kraje glasov. Leta 2011 je razburil nekatere člane stranke in del javnosti, ko je dejal, da se želi v Moskvi ukvarjati z ruskim vprašanjem ter da je sodeloval pri organizaciji več okroglih miz, na katerih so sodelovali ruski nacionalisti in skinheadi (obritoglavci), je poročal časnik Izvestija. Svoje stališče je utemeljeval s podatki o priseljevanju prebivalcev iz južni ruskih regij v prestolnico. Zaradi domnevnega sodelovanja s skrajnimi nacionalisti so v stranki nekaj časa zahtevali njegovo izključitev, do katere pa ni prišlo. Kasneje je iz stranke izstopil sam.
Pred ruskimi predsedniškimi volitvami leta 2012, je Nadeždin kandidatom ponudil, da postane pooblaščenec v volilnih štabih vseh predsedniških kandidatov, vključno s Putinovim. Nadeždin je to pojasnil z željo, da bi lahko na voliščih postavil opazovalce. Putin ga ni sprejel kot pooblaščenega predstavnika, je pa vseeno postal njegov opazovalec na volitvah.
Leta 2020 je Nadeždin podpisal poziv ruskim državljanom proti sprejetju sprememb ruske ustave, ki jih je predlagal predsednik Putin. Kmalu po ruski invaziji na Ukrajino je Nadeždin začel glasneje kritizirati politiko Kremlja. Aprila 2022 je dejal, da je Sovjetska zveza okupirala Čehoslovaško in Vzhodno Evropo. Po vojaškem porazu med ukrajinsko protiofenzivo v Harkovu pa je v razpravi na televiziji NTV kritiziral ruske obveščevalne službe in pozval k pogovorom o končanju konflikta. Ob enem je kritiziral rusko vojaško strategijo, ki jo je označil za "kolonialno", in dejal, da Ukrajine ni mogoče premagati z uporabo obstoječih metod in orožij. Znani prokremeljski televizijski voditelj Vladimir Solovjov je takrat pozval k aretaciji Nadeždina, ker naj bi z izjavami žalil oborožene sile Ruske federacije.
Januarja 2023 je politik svojo retoriko še zaostril. Dejal je, da je bila vojna "katastrofalna napaka". Marca pa je med gostovanjem v oddaji Mesto Vstreči na NTV povedal, da je zahod močnejši od Rusije. Na volitvah za guvernerja Moskovske oblasti leta 2023 se je Nadeždin predlagal kot kandidat stranke Civilna iniciativa, vendar so mu zavrnili registracijo, ker takrat ni mogel zbrati zahtevanega števila podpisov.
Maja 2023 je pozval k izvolitvi nove vlade v Rusiji, da bi ustavili vojno proti Ukrajini in zgradili odnose z Evropo, oktobra pa napovedal, da bo kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah. Njegovo kandidaturo za predsednika so podprli številni opozicijski politiki in javne osebnosti: Jekaterina Duncova (ki ji je Centralna volilna komisija zaradi nepravilnosti preprečila kandidaturo), izgnani oligarh Mihail Hodorkovski, Ekaterina Schulmann, žena Alekseja Navalnega Julija Navalnaja, Ilja Varlamov, Ljubov Sobol in številni drugi. Ruski politični analitik in nekdanji tiskovni predstavnik v Kremlju Abas Galjamov je za RFE/RL dejal, da "ljudje ne bodo glasovali za Nadeždina, ampak proti Putinu, ker Putin predstavlja vojno." Nadeždin je tudi uspel zbrati več milijonov rubljev donatorskih sredstev za kampanjo.
"Podtaknjenec" ali "koristen bedak"?
"Rusija mora biti miroljubna in svobodna," je opozicijski politik ob vložitvi kandidature dejal za Moscow Times, ko so ga vprašali, kaj bi kot predsedniški kandidat sporočil Zahodu. Toda mnogi v Rusiji opozarjajo, da gre morda le za spreten manever, ki ga orkestrira nihče drug kot sam Vladimir Putin.
Najprej, Putinu naj bi bilo v interesu dokazati celemu svetu, da v Rusiji demokracija funkcionira in da disidentski glasovi, ki upoštevajo stroga birokratska pravila in sistemske okvirje niso zatirani. Navsezadnje, Putinu glede nekaterih vprašanj večkrat glasno nasprotuje druga največja stranka v državi - ruska Komunistična partija, ki pa se v poglavitnih usmeritvah države redno strinja z uradno linijo. Zato strankam, ki tvorijo nevladni blok v ruski dumi pravijo "sistemska opozicija". Prav njen akter naj bi bil Nadeždin. V Kremlju si namreč želijo visoke volilne udeležbe, ki bi legitmizirala znanega zmagovalca volitev, prav Nadeždin pa bi lahko poskrbel, da bo na volišča odšlo več ljudi kot bi sicer.
Ne gre le za špekulacije. Nadeždin je v preteklosti tudi večkrat ponovil, da v Rusiji obstaja "prava demokracija" in zavrnil očitke na račun nedemokratičnosti volilnega procesa v državi. Nazadnje še konec decembra 2023 v intervjuju za fontanka.ru.
Boris Nadeždin se v svojem političnem programu opisuje kot "načelnega nasprotnika politike sedanjega predsednika". Nadeždin je končanje vojne izpostavil kot temelj svojega volilnega programa, v katerem se zavzema za mirovne pogovore z Ukrajino in zahodom. Izjavil je sicer, da močno dvomi, da bi Ukrajina pristala na mirovna pogajanja pod njegovimi pogoji. "Posebna vojaška operacija je Putinova napaka. Ker ciljev ni bilo mogoče doseči brez velikega vpliva na rusko gospodarstvo in demografijo," piše v njegovem političnem manifestu. Putina je obtožil, da Rusijo vleče nazaj v preteklost in izrazil zaskrbljenost, da država postaja vazal Kitajske, potem ko je bila po invaziji na sosedo odrezana od zahoda.
Kljub temu pa podpira aneksijo Krima in drugih delov Ukrajine. V decembrskem intervjuju je dejal, da bi Ukrajini lahko vrnili nazaj nekaj ozemlja, "ne pa vsega". Glede Krima je ponovil, da velika večina prebivalcev želi biti del Rusije. V intervjuju na začetku leta je svoje stališče glede Krima ponovil. Vztrajal je tudi, da je treba o usodi drugih ozemlji, ki jih je okupirala Rusija, odločati z drugim referendumom. V pogovoru za spletno stran Sova je tudi dejal, da ne priznava ozemeljske celovitosti Ukrajine ter da se z njo verjetno ne bi pogajal, dokler bo na oblasti Volodimir Zelenski.
Kritiki Nadeždina tudi opozarjajo na kremeljski politični ustroj, čigar arhitekti so Putin in njegovi sodelavci. V nasprotju s poenostavljenim mišljenjem na zahodu, da gre za ideološko enosmerno cesto, naj bi Putin vedno poskrbel, da na oblast tvorijo njegovim ciljem zvesti ljudje, ki pripadajo različnim ideološkim frakcijam - od prosovjetskih do nacionalističnih in tudi liberalnih ter prozahodnih, katerima pripada Nadeždin.
Volilna komisija v Moskvi mora o njegovi kandidaturi odločiti v desetih dneh po predložitvi vloge. Poleg Nadeždina in predsednika Putina so do roka, ki se je iztekel v sredo, kandidaturo pravočasno vložili še trije kandidati. To so komunist Nikolaj Karitonov, Leonid Slutski iz Liberalno demokratske stranke Rusije in Vladislav Davankov, ki ga podpirata stranki Novi ljudje in Zveza progresivnih političnih sil.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.