Do leta 2100 bi lahko po ocenah evropske okoljske agencije EEA izginilo devet od desetih alpskih ledenikov in sedem od desetih smučarskih središč. Površina ledenika na Triglavu je leta 1947 znašala 14 hektarjev, danes ledena zaplata zavzema komaj pol hektarja, kar je manj od nogometnega igrišča. V samo 76 letih se je ledenik zmanjšal za kar tridesetkrat. Tako je bilo na svetovni dan voda slišati v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na zaključnem dogodku projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking.
Vse se je s Tolijem (tako so poimenovali kos triglavskega ledenika) začelo novembra 2021, ko se je ekipa strokovnjakov Geografskega inštituta Antona Melika, Olimpijskega komiteja Slovenije in Pivovarne Laško (ta je finančno podprla del projekta) povzpela do ledenika na Triglavu. Tam so znanstveniki s posebnim svedrom, ki je bil včeraj na ogled, vzeli nekaj vzorcev ledu. Del je šel v laboratorijsko analizo, košček ledu pa se je odpravil na dolgo pot do Pekinga, ki je lani gostil zimske olimpijske igre. Pot je Tolija vodila skozi Italijo, Monako, Avstrijo, Nemčijo, Dansko, Norveško, Švedsko, Finsko, Rusijo in Kitajsko. Na 13.000 kilometrov dolgi poti ga je spremljal priljubljeni vloger Ciril Komotar. Projekt je tudi prejel nagrado sporto 2022 in srebrno nagrado best of europe 2023, ki jo podeljuje evropsko sponzorsko združenje. Ob koncu projekta so kos ledu pretopili in ustekleničili, danes je na ogled v Planinskem muzeju Slovenije v Mojstrani.
Rekordne temperature
»Pred 20.000 leti so ledeniki segali vse do Jesenic,« je bil jasenmag. Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe Geografskega inštituta Antona Melika. Navzočim je orisal potek projekta in njegove glavne ugotovitve. Kot je dejal, je triglavski ledenik v povprečju debel 1,4 metra, sega pa do 5,5 metra globine. Pavšek je omenil tudi ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah. Zaradi lanske hude suše se je površina obeh ledenih gmot močno skrčila, posledično je primanjkovalo tudi vode v gorskih kočah. Leta 2022 smo namreč s 6,1 stopinje Celzija že četrtič v zadnjem desetletju izmerili novo rekordno visoko povprečno temperaturo talilne sezone med majem in oktobrom, ki je kar za pol stopinje Celzija presegla prejšnjo najvišjo iz leta 2019. Temperatura talilne sezone pa se vsako desetletje dvigne za 0,4 stopinje Celzija. Zaskrbljujoče so bile tudi informacije iz dokumentarnega filma Podrta gora, ki so ga včeraj predpremierno predstavili. Kot je v njem pojasnil meteorolog s Kredarice, je nad 2000 metri nadmorske višine vse manj snega: če je nekoč snežilo že septembra, moramo danes na sneg čakati vse do januarja. Mimoidoči planinci pa ob vzponu na Triglav sploh ne vedo, da hodijo mimo ledenika. Film bo na sporedu 29. marca ob 17.15 na TV Slovenija 1.
Triglavski ledenik so začeli preučevati že leta 1946. Kot je pojasnil Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, je to najdlje potekajoči raziskovalni projekt v Sloveniji. Danes preučevanje slovenskih ledenikov vodi dr. Matej Lipar, ki je predstavil rezultate dosedanjih analiz in izhodišča za nadaljnje raziskave. »Doslej nismo poznali starosti ledu, sedaj pa vemo, da led vsekakor presega starost 70 let in verjetno izvira iz male ledene dobe,« je dejal Lipar, ki se je pod ledom dokopal do karbonatnih sedimentov. Ti v sebi skrivajo arhiv triglavskega ledenika iz obdobja zadnjih 12.000 do 23.000 let. Analize bodo raziskovalci sedaj nadaljevali na ravni atoma in tako poskušali pridobiti čim več informacij o zgodovini ledenika.
