10. februarja 2015 so na dražbi hiše Sotheby's za 46,3 milijona dolarjev prodali delo Abstraktna slika 1986. Gerhard Richter je s tem postal najdražji živi umetnik. Richter ima danes 92 let in še vedno ustvarja. V petek je galerija Serpentine, natančneje leta 1970 odprta Serpentine South, odkrila skulpturo Strip-Tower. Morda bi bil najbolj korekten prevod Stolp prog.

Skulptura z enakim imenom je bila predstavljena že na lanskem sejmu sodobne umetnosti Art Basel. Očitna je kontinuiteta s prejšnjim Richterjevim delom. V obdobju med letoma 2011 in 2015 je ustvarjal slike barvnih prog, ki so bile nadaljevanje njegovih že predhodnih raziskav barv. Začelo se je pravzaprav z manipulacijo slike Abstraktna slika 724-4. Zaradi avtorskih pravic vam je ne moremo pokazati, lahko pa jo najdete na spletu.

Računalniško seciranje prvotnih slik
Z računalniško podprto manipulacijo so že tako ali tako abstraktno sliko abstrahirali v barvne pasove: najprej v dva, nato štiri, osem, šestnajst … Prve proge/pasove je torej Richter ustvaril leta 2011. Nastala je serija 72 slik računalniških manipulacij z že obstoječimi Richterjevimi slikami. Te so bile vedno izhodišče in material. V prvem poskusu je tako Richter računalniško seciral že omenjeno abstraktno sliko 724-4 v 4096 delcev, ki jih je nato računalniški program kombiniral, multipliciral, zrcalil in na novo kombiniral in nastale so slike horizontalnih monokromatskih pasov; v nekaterih primerih dolge do 10 metrov. Gre pravzaprav za računalniško reinterpretacijo umetnikovega lastnega dela, mnogi kritiki pa vendar pišejo o tem, kako ustvarjalnost Gerharda Richterja skozi čas ne peša.

Več "življenj" Gerharda Richterja
Aktualna Richterjeva skulptura v Kensingtonskih vrtovih sledi isti metodi dela, izvedena pa je v materialu keramičnih ploščic. To je še ena Richterjeva poteza, ki govori o njegovem nenehnem raziskovanju možnosti upodabljanja. V svoji karieri je bil del "druščine" kapitalističnega realizma, ki je med drugim zavračala etablirane umetniške smeri ter sprego umetnosti s kapitalizmom (po domače bi lahko rekli s služenjem denarja), ustvaril je velik fotorealistični opus, katerega pomembni moment je bil zagotovo poskus, kar najbolj verodostojno upodobiti plamen sveče. Veliko je ustvarjal v polju abstrakcije s plastenjem barvnih nanosov, ki so tako "prikladni" za prevajanje v računalniško generirane barvne črte.

Vitraži kölnske katedrale ali naključje določi podobo
S podobno metodo je Gerhard Richter oblikoval tudi vitraže za južno prečno ladjo kölnske katedrale. Na površini 106 kvadratnih metrov je bilo razvrščenih 11.263 barvnih kvadratkov v 72 barvnih odtenkih. Teh 72 odtenkov je Richter izbral iz palete, ki je obsegala 800 barv, izbrani pa naj bi ustrezali barvam, ki so bile zastopane v drugi svetovni vojni uničenim vitražem. Izbranih barv Richter ni uredil in razvrstil po kakšnem izbranem ključu, pač pa je razporeditev naključna.

Naključje, slikarstvo, repeticija in improvizacija so po mnenju umetniškega direktorja galerije Serpentine Hansa Ulricha Obrista in direktorice Bettine Korek jedro dela in zanimanja Gerharda Richterja, s katerim galerija sodeluje že več kot 30 let.

1000 barvnih polj lahko naslika tudi študent
Opus Gerharda Richterja je ogromen. Ima seveda asistente, čeprav se menda večinoma s posameznim delom ukvarja sam; največ dva asistenta pa pomagata predvsem pri tehničnih zadevah. No, ko je treba skoraj mehanično naslikati do 1096 barvnih polj, to lahko opravijo lahko tudi študenti.

Eden od Richterjevih asistentov, ki je o njem napisal tudi biografijo, pravi, da se Richter nima za neke vrste slikarskega kneza, veliko bolj naj bi svoje delo razumel kot obrtniško. Morda to izvira iz njegove osebne zgodbe. Rojen je bil v Dresdnu in se šolal v Vzhodni Nemčiji. Tam je bil pred pobegom na Zahod izšolan za stenskega slikarja za potrebe oglaševanja in pa gledališč. Dejansko se je izšolal, tako nekdanji asistent Dietmar Elger, za obrtniškega slikarja.

Mnogi, tudi poznavalci vizualne umetnosti, so zmedeni. Ali je mogoče v tej heterogenosti dela Gerharda Richterja najti neko rdečo nit; je možno identificirati cilj njegovega dela; za kaj gre; zakaj ne odneha … Asistent Elger pravi, da gre ravno za raziskovanje različnih poti, ki jih lahko "ubere" vizualna umetnost. Radovednost ga nikoli ne zapusti. In četudi po 90. rojstnem dnevu še iščeš nove možnosti v polju "svoje" umetniške discipline, je to samo vredno poklona. Seveda tudi asistentom.