Janković: Kratkoročno oddajanje bo možno samo julija in avgusta, tako so se odzvali pri Niki Kovač
Spremembe mestnega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), h katerim so ljubljanskega župana Zorana Jankovića s ciljem omejevanja negativnih učinkov kratkotrajnega oddajanja nepremičnin v najem pozvali v Inštitutu 8. marec, so v naslednjih treh letih po Jankovićevih besedah neizvedljive. Župan izpostavlja gradnjo novih stanovanj, hkrati je napovedal, da bo v Ljubljani po sprejetju prenovljenega gostinskega zakona kratkoročno oddajanje možno samo julija in avgusta.
Inštitut 8. marec je v ponedeljek na Jankovića naslovil javno pismo glede stanovanjske problematike. Po njihovem prepričanju bi morala Mestna občina Ljubljana bolj ustrezno voditi politiko obračunavanja in pobiranja NUSZ v primerih kratkoročne oddaje nepremičnin.
V pismu so v omenjeni nevladni organizaciji ljubljansko občino pozvali, naj opravi izredni nadzor nad pobiranjem NUSZ, osredotočen na nenamensko rabo stanovanjskih nepremičnin. Občina naj ob tem predlaga spremembe odloka o tej dajatvi, po katerih se bodo nepremičnine, ki se namesto za stanovanjsko rabo uporabljajo za kratkoročno oddajanje v najem, obdavčile višje kot zdaj.
Pismo se lepo bere in je všečno, je pa neizvedljivo v naslednjih treh letih, je na današnji redni tedenski novinarski konferenci povedal Janković.
Mestna občina po njegovih besedah ne more spreminjati samo ene točke odloka, saj da bodo mestne oblasti odprle celotno področje NUSZ. V zadnjih letih je namreč prišlo do precejšnjih sprememb na področju nepremičnin in uporabe prostora v mestu. Novi odlok realno ne bo sprejet pred 2030, je ocenil Janković.
Inštitut 8. marec: Prav nobenega razloga ni, da pravičnejša obdavčitev AirBnB-jev v Ljubljani čaka do 2030
Na današnji novinarski konferenci se je župan Ljubljane Zoran Janković, odzval na naše včerajšnjo odprto pismo. V pismu smo mu zastavili več vprašanj glede pobiranja nadomestila za stavbno zemljišče (NUSZ), za tista stanovanja, ki se namesto za bivanje Ljubljančanov in Ljubljančank uporabljajo za kratkoročno oddajanje prek platform kot je AirBnB.
Vprašanjem smo dodali poziv za nadzor nad izvajanjem trenutnega NUSZ in dvig NUSZ za nepremičnine, ki se namesto za stanovanja uporabljajo za kratkoročno oddajanje prek platform kot je AirBnB.
Župan je rekel: »Pismo samo se lepo sliši, a je v naslednjih 3 letih praktično neizvedljivo.« Navedel je, da se samo enega dela ne da spreminjati in da so potrebne širše spremembe odloka, ker se je od sprejetja odloka marsikaj spremenilo. Zaključil je, da je realno gledano nov odlok pričakovati leta 2030.
A to ne drži. Za pravičnejšo obdavčitev AirBnB-jev v Ljubljani ni treba čakati do leta 2030. Odlok o NUSZ, ki bi vseboval samo en popravek, ki bi ustrezneje obdavčil kratkoročno oddajanje stanovanjskih nepremični, se da spremeniti takoj. Vemo in z županom se strinjamo, da ima trenutni odlok tudi številne druge probleme, saj je od zadnjega posega občine, obvezne razlage iz leta 2009, minilo že 16 let. A to ne sme biti izgovor za neukrepanje tam kjer vemo, da ureditev ni ustrezna. Zato bi moral MOL to majhno spremembo odloka narediti takoj.
Župan je na tiskovni konferenci omenil tudi vlogo FURS pri pobiranju NUSZ. Te vloge se dobro zavedamo, ampak s pismom smo se namenoma obrnili na župana in mestno občino Ljubljana, saj bi se jih moralo to ali se NUSZ pobira ustrezno zelo zanimati, saj gre za vprašanje spoštovanja zakonodaje in prihodkov v mestni proračun.
Upamo, da bomo od občine dobili odgovore na vsa vprašanja glede NUSZ-ja, ki smo jih zastavili. Predvsem odgovor na osnovno vprašanje za koliko koliko stanovanjskih nepremičnin je odmerjen NUSZ glede na dejansko rabo, ki se razlikuje od tiste v prostorskem načrtu? Številko, ki jo bo dal ta odgovor, je treba nato primerjati s številko 2.365 - toliko ja bilo namreč po študiji Ministrstva za gospodarstvo v letu 2023 nepremičnin v Ljubljani, ki so se oddaja na platformah AirBnB in Vrbo.
Pravičnejša obdavčitev AirBnB-jev prek NUSZ je lahko kamenček v mozaiku politik, ki bodo stanovanja v Ljubljani naredila bolj dostopna. Mozaik, ki mora vsebovati tudi omejitve AirBnB, kjer pozdravljamo stališče župana, in večje vlaganje občine v javna najemna stanovanja.
Spomnil je tudi, da položnice za plačilo NUSZ občanom pošilja Finančna uprava RS, ki tudi izvaja nadzor. Vsak zavezanec mora ob tem sam posredovati podatke o spremembah rabe nepremičnin.
Edina pot do nižjih cen nepremičnin v prestolnici je sicer po Jankovićevem prepričanju dodatna ponudba. V procesu gradnje in pridobivanja gradbenega dovoljenja je v Ljubljani trenutno 2000 stanovanj za trg. Cena bo nedvomno padla, je župan ponovil že večkrat izražena pričakovanja.
Trenutno je v okviru projektov občinskega javnega stanovanjskega sklada v gradnji skoraj 300 javnih neprofitnih stanovanj, in sicer v okviru projektov na Zvezni ulici v Zeleni jami, na križišču Litijske in Pesarske ceste ter naslednja faza naselja neprofitnih stanovanj na Rakovi Jelši. Do poletja Janković računa tudi na gradbeno dovoljenje za največji mestni stanovanjski projekt na Povšetovi ulici, kjer bo zraslo 361 stanovanj.
Janković je postregel še s podatkom, da se je število prebivalcev Ljubljane v zadnjem desetletju povečalo za okoli pet odstotkov oz. približno 15.000. To pomeni eno manjšo mestno občino, je ponazoril.
Nevzdržno je
Vlada bo o osnutku novega zakona o gostinstvu odločala v četrtek, potem ko ga je danes potrdil vladni odbor za gospodarstvo, je pojasnil državni sekretar Matevž Frangež. Računajo, da bo še pred poletjem sprejet v DZ. Pri pripravi zakona so po Frangeževih besedah upoštevali tudi nekatere predloge sobodajalcev, ki sicer osnutku ostro nasprotujejo.
Ključne spremembe, ki jih prinaša osnutek novega zakona o gostinstvu, so regulacija kratkotrajnega najema, sprostitev urejanja rednega obratovalnega časa, povečanje kakovosti s strokovno kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij in brezplačna pitna voda za goste iz javnega vodovodnega omrežja.
»Nevzdržno je, da je ena od najbolj privlačnih podjetniških naložb pri nas naložba v stanovanje. V tem pogledu si na ministrstvu želimo, da se prihranki ljudi in podjetij v večji meri aktivirajo v bolj produktivne podjetniške naložbe,« je dejal.
Predlog zakona sicer predvideva splošno omejitev oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni, največ šest ležišč ter ob 75-odstotnem soglasju etažnih lastnikov ter soglasju vseh mejnih etažnih lastnikov.
Hkrati pa na največ 150 dni omejuje oddajanje v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec svoje stalno prebivališče, največ 50 odstotkov uporabne površine in največ 12 ležišč ob soglasju etažnih lastnikov.
Lokalne skupnosti bodo imele možnost zaostrovanja ali omejitve teh pravil. In sicer bodo lahko oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omilili oz. zaostrili od 30 do 90 dni. V stanovanjih v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa možnost zmanjšanja na 30 dni.
Občine bodo lahko najvišje dovoljeno število dni oddajanja stanovanja v koledarskem letu opredelile v splošnih aktih, bodo morale pa presoditi stanje na stanovanjskem trgu in potrebe razvoja turizma.
Omejevanju oddajanja nepremičnin v kratkoročni najem ostro nasprotujejo predstavniki sobodajalcev, ki vlado med drugim pozivajo k ponovni javni razpravi. Na današnjem sestanku s predstavniki ministrstva jim bodo izročili tudi podpise, ki so jih zbrali v ta namen.
»Mi smo vedno pripravljeni prisluhniti vsem legitimnim mnenjem, tudi njihovim, v tem pogledu smo v rešitvah zakonov upoštevali marsikatero njihovo stališče, mislim pa, da tega zakona več ne moremo zaustavljati,« je dejal Frangež.
Kot je pojasnil, so šli sobodajalcem med drugim naproti z drugačno ureditvijo v eno- in dvostanovanjskih hišah in z dvigom splošne omejitve iz 30 na 60 dni, če se seveda lokalne skupnosti ne odločijo drugače.
»V Sloveniji imamo različne razmere. Imamo okolja z visoko obremenitvijo lokalnih sredin s pojavom kratkotrajnega najema, na drugi strani pa so v mnogih okoljih v državi veseli, če k njim pride kak gost, ki na ta način zasede množico praznih nepremičnin,« je izpostavil državni sekretar.
Po Frangeževih besedah vsi podatki kažejo na nujnost regulacije kratkotrajnih najemov v Sloveniji, zato da čim večji delež stanovanj vrnemo njihovemu osnovnemu namenu - trajnim oblikam bivanja.
Če bi sobodajalci zakon izpodbijali na ustavnem sodišču, so na ministrstvu pripravljeni. »To je njihova pravica. Mi smo skrbno pretehtali ustavno varovane vrednote, vendar ne le določilo, da je gospodarska pobuda v Sloveniji po ustavi svobodna, pač pa smo to določilo križali tudi z drugimi, denimo tem, da ima lastnina svojo gospodarsko, pa tudi socialno in ekološko funkcijo in da je prepovedano uporabljati lastnino ali uresničevati gospodarsko pobudo v nasprotju z javno koristjo in torej z razvojem nelojalne konkurence,« je poudaril.
