Nacionalni mesec skupnega branja je. Zakaj pravzaprav je potreben tak projekt?

“Nacionalni mesec skupnega branja je prvič potekal leta 2018, zasnovali pa so ga Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj in Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Kot partnerji so se pridružili tudi Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Andragoški Center Slovenije in Javna agencija za knjigo RS. Na ta način se je začela vzpostavljati nacionalna mreža, katere cilj je dvig bralne kulture in bralne pismenosti vseh prebivalcev v Sloveniji. Na spletni strani https://nmsb.pismen.si/ so nanizani številni dogodki, ki se v tem času odvijajo po vsej Sloveniji in vabijo otroke, mladino, odrasle in družine k druženju s knjigo. Del pozornosti je namenjen tudi strokovnim posvetom in zainteresirani javnosti z namenom, da bi prepoznali pomen bralne kulture in bralne pismenosti. Nacionalni mesec skupnega branja se odvija v okviru nacionalne javne medijske in plakatno komunikacijske akcije Beremo skupaj, ki ga vodi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, podpira pa Javna agencija za knjigo RS. S plakati, ki so razobešeni na plakatnih mestih po Sloveniji, se promovira branje, bralna pismenost, bralna kultura in branje kakovostne literature.

Letošnji Nacionalni mesec skupnega branja poteka od 8. septembra (mednarodni dan pismenosti) do 8. oktobra (Teden otroka) in se posveča naslednjim temam: promociji nacionalnih projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti v domačem in mednarodnem prostoru, branju strokovne in stvarne literature za vse starostne skupine in medgeneracijskemu branju. Avtor ilustracije na plakatu Beremo skupaj je Ivan Mitrevski. V Mariborski knjižnici vsako leto v tem času potekajo številni dogodki, med drugim tudi strokovni posvet ABC bralne pismenosti.”

Andreja Erdlen

Branost med mladimi pa tudi odraslimi upada. Razpolagate morda s kakšnimi podatki?

“Na spletni strani knjižnice.si so na povezavi https://www.knjiznice.si/sistem-splosnih-knjiznic/statistike/statisticni-podatki-slovenskih-knjiznic/ dosegljivi statistični podatki, pri katerih si je mogoče nastaviti različne parametre.
Če pogledamo kategorijo Uporabniki in storitve ter kazalec Izposoja na dom za vse splošne knjižnice po Sloveniji od leta 2010 do leta 2022, ugotovimo, da je bilo v tem obdobju največ izposoj leta 2013 (25.505.450), najmanj leta 2020 (16.413.893), v času pandemije COVID-19. Leta 2021 je začelo število izposoj zopet naraščati (18.612.682).
Na tej spletni strani je tudi zapisano, da nam številke natančno opišejo stvari, a nam kljub temu vedno ne dajo jasne slike. Šele deleži, relativne vrednosti in trendi dajo jasnejšo predstavo. Tako nam tudi navedeni podatki o številu izposoj govorijo o dogajanju v splošnih knjižnicah, ne povedo pa nam veliko o branju kot takem.”

Upad branosti ni značilen le za nas

Kateri so glavni razlogi za zmanjšano branje med otroki in odraslimi v sodobni družbi?

“Branja kot takega v sodobni družbi morda niti ni manj, je pa manj poglobljeno in manj kakovostno, pa tudi število intenzivnih bralcev se zmanjšuje. Mogoče v tem smislu kaže omeniti Mednarodno raziskavo bralne pismenosti PIRLS 2021, katere namen je preverjanje bralne pismenosti četrtošolcev. Rezultati so bili predstavljeni letos spomladi in so pokazali, da so dosežki desetletnic in desetletnikov prvič v dvajsetletni zgodovini meritev upadli in se izenačili z bralnimi dosežki iz leta 2006. Upad ni značilen samo za Slovenijo, pač pa ga beležijo tudi nekatere druge evropske države.”

Kakšne so dolgoročne posledice pomanjkanja bralne navade pri otrocih?

“Ko veščino branja enkrat obvladamo, nam nudi veliko užitka, na osnovi katerega razvijamo abstraktno in kritično mišljenje ter koncentracijo, raziskujemo čustva in medosebne odnose ter o njih razglabljamo. Če pa pogledamo v malo širšem kontekstu, ima bralna pismenost temeljno vlogo pri osebnostnem razvoju posameznika in tudi socialni vključenosti v skupnost. Je tudi nekaj, kar ni nikoli do konca osvojeno in daleč presega šolske okvirje, saj moramo bralno pismenost razvijati vse življenje. Ti izzivi so toliko večji, ker smo prisiljeni slediti hitremu tehnološkemu razvoju in se uriti v sodobnih oblikah pismenosti, če želimo ostati aktivni člani sodobne družbe.”

Tudi pisanje seznama za trgovino

Kako lahko starši spodbujajo bralno navado pri svojih otrocih? Kakšne so najučinkovitejše strategije? Kakšno vlogo lahko igrajo učitelji in šolski programi pri spodbujanju bralne navade?

“Raziskave kažejo, da imajo starši pri vzpodbujanju bralnih navad, pa tudi različnih vrst pismenosti, katerih osnova je bralna pismenost, izredno pomembno vlogo. Gre za to, da pri tem znotraj družine sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo, pri čemer uporabljajo bralne, pisne in računske spretnosti. To vsebuje tudi povsem vsakdanje dejavnosti, kot je na primer pisanje seznama za trgovino. V ta sklop seveda sodi tudi prebiranje raznovrstnega, leposlovnega in poučnega gradiva za otroke. Pri tem so v prednosti otroci izobraženih staršev, ki prepoznajo tovrstne aktivnosti kot vrednoto in so zanje tudi usposobljeni. Veliko težje je staršem, ki tega podpornega aparata nimajo ali pa morajo ves svoj čas in energijo vlagati v skrb za preživetje.


V šoli lahko za te spodbude z različnimi pristopi poskrbijo šolski knjižničarji in učitelji pri vseh predmetih. Šole pa se lahko priključijo ali sodelujejo tudi z raznimi akcijami, kot so Nacionalni mesec skupnega branja, aktivnosti v Tednu otroka, Bralna značka, projekt Rastem s knjigo in drugo.”

Ali digitalna tehnologija in digitalni mediji vplivajo na bralne navade otrok? Če da, kako?

“Verjetno tradicionalnih in sodobnih medijev ne moremo več obravnavati povsem ločeno. Uporaba različnih medijev je postala realnost. To seveda spreminja bralne in tudi druge navade ne samo otrok, ampak tudi odraslih.
Informacije ali revije, ki so bile še pred dobrimi dvajsetimi leti dosegljive v knjižnici le v referenčni čitalniški zbirki, so zdaj v digitalni obliki na dosegu enega klika. To do določene mere velja tudi za e-knjige na področju leposlovja.
Prav tako se vse za vsakdanje življenje ključne informacije selijo na splet: podatki o uradnih urah, vozni redi javnega prevoza, zdravniške platforme… V tem smislu me veliko bolj skrbi za ljudi, ki do teh informacij zaradi starosti, socialno ekonomskih razmer ali drugih ovir samostojno ne morejo več dostopati. Družba jih je potisnila na obrobje, pa se s tem nihče ne ukvarja. Kar pri otrocih in še bolj mladostnikih bega, je verjetno to, da so digitalni mediji živi in personalizirani. Kot taki silijo k nenehnemu klikanju in preverjanju dogajanja. Najbrž pa tudi odrasli na to niso povsem imuni. Kot družba se bomo morali naučiti živeti v svetu raznovrstnih medijev in se sprijazniti z nenehnim učenjem večrazsežnostne pismenosti. Sodobna besedila vse bolj zaznamuje preplet jezikovnih in nejezikovnih znakov, zato tudi branje vse bolj postaja obvladovanje različnih znakovnih sistemov. Res pa je, da je bralna pismenost temelj vseh drugih pismenosti in je kot taka ključna za razvijanje praktično vseh posameznikovih sposobnosti.”

Kakšni so potencialni ukrepi na ravni družbe ali izobraževalnega sistema za spodbujanje bralne pismenosti in bralne navade med otroci?

“Pri spodbujanju branja in pismenosti je pomembno sodelovanje otrok, družinskih članov, pedagoških delavcev in knjižničarjev. Pomembno je tudi širše družbeno ozračje, ki se zaveda pomena branja, bralne kulture in bralne pismenosti. Prav tako pomembne so tudi dejavnosti na ravni države. Slovenija je leta 2019 sprejela Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti 2019–2030, ki opredeljuje smernice in dejavnosti za doseganje ciljev na tem področju.”