Boni so premalo za zagon panoge

Polnoletni državljani bodo, kot piše v danes objavljenem predlogu zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, dobili turistične bone za 120 evrov, mladoletni pa za 60 evrov. Porabili jih bodo lahko za storitve na področju gostinstva, turizma, športa in kulture. Turistični in gostinski pobudniki so bolj kot na bone čakali na druge ukrepe za zagon panoge, a so ostali razočarani.

LJUBLJANA > Turističnim in gostinskim ponudnikom interventni zakon prinaša manj, kot so si obetali. Predlog interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu navaja ukrepe v skupni vrednosti 287 milijonov. Sprva se je govorilo o več kot 400 milijonih.

Brez enkratne pomoči za najbolj prizadete

Ministrstvo za gospodarstvo v predlogu, ki naj bi ga vlada potrjevala jutri, ne omenja več enkratne pomoči najbolj ogroženim podjetjem v panogi. Mnenja, kdo naj jo dobi, so se v fazi priprave interventnega zakona precej razhajala. Ministrstvo je sprva predvidelo, da bi jo dobili tisti, ki so beležili več kot 65-odstotni padec prometa, kar je bil za gostinske in turistične ponudnike prestrogo postavljen prag. Poleg te izredne finančne pomoči je iz končnega besedila predloga interventnega zakona izpadlo še podaljšanje izplačevanja pomoči v obliki temeljnega mesečnega dohodka. Tudi pomoči za čakanje na delo ne bo več.

Največ, 230 milijonov evrov, bo država namenila za nove turistične bone. Ti bodo enako kot lani prenosljivi znotraj ožjega sorodstva. Porabiti jih bo treba do konca leta, glede na pričakovano dinamiko sprejemanja zakona v DZ pa je pričakovati, da bodo boni državljanom na voljo z julijem. Upravičenci bodo lahko svojih 120 ali 60 evrov porabili za različne storitve na področju gostinstva, turizma, športa in kulture.

1024 evrov pomoči za izplačilo regresa

Vse ostale ukrepe v interventnem zakonu je ministrstvo ocenilo na 57 milijonov evrov.

Za celotno gospodarstvo se vrača ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Ukrep bi veljal do konca septembra z možnostjo podaljšanja še do konca leta. Ministrstvo je ocenilo, da bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa državo stalo 20 milijonov evrov.

Samo za panoge, ki delujejo na področju gostinstva, turizma, igralništva, kulture in športa, pa je ministrstvo predvidelo pomoč pri financiranju regresa za letni dopust zaposlenih. Država bi plačala 1024 evrov na zaposlenega, kolikor po zakonu znaša minimalni regres. Finančna uprava bi podjetjem pomoč za regres izplačala do 20. oktobra. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust je ocenjena na skupno 22,8 milijona evrov.

S 7,5 milijoni namerava ministrstvo pomagati industriji srečanj in dogodkov. Ta denar bi šel za povračila organizatorjem, ki so morali dogodke odpovedati ali so jih zaradi epidemije izpeljali okrnjeno. Za odpoved dogodka bi dobili povračilo v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov, za okrnjeno izvedbo pa 60 odstotkov.

Delno povračilo zaradi izpada dohodkov od prodaje smučarskih kart vlada obeta še žičničarjem, termalna kopališča pa namerava razbremeniti pristojbine za rabo kopališke vode. Z delnim povračilom upravičenih stroškov bi vlada pomagala tudi filmski in avdiovizualni industriji.

---